Okoli 50 begunskih otrok brez spremstva, ki so jih evakuirali iz sprejemnih centrov na grških otokih, je prispelo v Nemčijo. Vse so pred odhodom iz Grčije testirali za novim koronavirusom, najprej pa bodo v Nemčiji ostali v štirinajstdnevni karanteni.
To je skupina 42 begunskih otrok in petih mladostnikov iz Afganistana, Sirije in Eritreje, med katerimi štirje spremljajo svoje mlajše sorojence, je sporočilo nemško notranje ministrstvo. Njihova povprečna starost je 13 let, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Vesel sem, da smo lahko sprejeli prvo skupino otrok brez spremstva kljub resnosti krize zaradi novega koronavirusa," je dejal nemški notranji minister Horst Seehofer. Evakuacija otrok je "rezultat večmesečnih priprav in intenzivnih pogovorov z evropskimi partnerji", ki jih je Seehofer tudi pozval k sprejemu otrok brez spremstva.

Otroke so premestili iz centrov na otokih Lezbos, Samos in Hios. Na letališču v Atenah jih je pospremil grški premier Kiriakos Micotakis, ki je poudaril, da skuša grška vlada prepričati druge članice EU-ja, naj otrokom, ki so pobegnili pred vojnami in preganjanjem, omogočijo novo življenje. Micotakis upa, da bodo v prihodnjih mesecih premestili 1600 otrok brez spremstva.

Nemčija naj bi skupaj sprejela med 350 in 500 otrok, večinoma mlajših od 14 let. Že pred dnevi pa je prva skupina 12 otrok iz Grčije prispela v Luksemburg.
Tudi Evropska komisija je članice Unije pozvala, naj sprejmejo okoli 1600 begunskih otrok brez spremstva in bolnih otrok, več kot 90 odstotkov med njimi je fantov, ki so ujeti v centrih v Grčiji.

Prebežniki v grških centrih izpostavljeni okužbi

Grške oblasti so zaradi širjenja novega koronavirusa zaprle že najmanj dva centra za prebežnike, kjer so potrdili okužbo z novim koronavirusom. Skupno v centrih po državi biva okoli 110.000 prebežnikov, 40.000 med njimi v prenapolnjenih objektih na otokih, poroča Deutsche Welle. Zaradi tesne poseljenosti in pogosto pomanjkljive infrastrukture za vzdrževanje higiene so prebežniki v centrih izjemno izpostavljeni okužbam.

V Carigradu prebežniki ne morejo do zdravnika

Solidarnostna mreža Tarlabasi iz Carigrada opozarja, da so prebežniki tudi sicer med najbolj izpostavljenimi pandemiji. Po njihovi oceni v Carigradu živi okoli 80.000 prebežnikov iz Afrike, večinoma iz Nigerije, Senegala in Gvineje, ki so brez dokumentov.

"Vsi migranti, tudi tisti brez dokumentov, so med najbolj prikrajšanimi med pandemijo," pravi član organizacije Muhammed Siddik, ki s kolegi razdeljuje hrano in higienske pripomočke okoli pet tisoč prebežnikom, poroča Yahoo News.

"Živijo v skupinah po pet ali šest ljudi v majhnih hišah. Če se bolezen razširi med njimi, ne bomo mogli najti rešitve," izpostavlja Siddik in opozarja, da za prebežnike obisk zdravnika običajno ni mogoč. Pogosto jih zavrnejo na vratih, ker nimajo zdravstvenega zavarovanja.

146 ljudi z ladje Alan Kurdi premestili na trajekt pri Palermu

Ukrepi v pandemiji pa so močno otežili tudi reševanje prebežnikov v Sredozemskem morju. Italija in Malta sta v strahu pred širjenjem zaprli svoja pristanišča. Italijanske oblasti so kljub zaprtju dovolile izkrcanje 146 prebežnikov z ladje Alan Kurdi nemške človekoljubne organizacije Sea Eye, ki so jih pred desetimi dnevi rešili na Sredozemskem morju. Rešene prebežnike so namestili na zasebni trajekt pred Palermom. Med 14-dnevno karanteno bo zanje skrbelo osebje Rdečega križa. Štiri prebežnike so zaradi zdravstvenih težav že prej odpeljali v sicilijanske bolnišnice, je za Televizijo Slovenija poročal dopisnik Janko Petrovec.