"Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev in armenski premier Nikol Pašinjan sta imela odkrito in produktivno razpravo, v kateri sta se dogovorila, da bosta pospešila razprave o mirovni pogodbi, ki bo urejala odnose med državama," je dejal predsednik Evropskega sveta Michel.

Razprave naj bi se začele v prihodnjih tednih, Michel pa opozarja, da bi bilo treba obravnavati predvsem pravice in varnost etničnega armenskega prebivalstva v Karabahu.

V prihodnjih dneh bo na meddržavni meji tudi prvo skupno srečanje mejnih komisij, kjer bodo obravnavali vsa vprašanja v povezavi z razmejitvijo ozemelj v regiji in spregovorili o tem, kako najbolje zagotoviti stabilne razmere.

"Voditelja sta se strinjala, da bo treba odpraviti zapore prometnih povezav in se dogovoriti o načelih mejne uprave, varnosti, zemljiških pristojbin in tudi carin v okviru mednarodnega prometa," je dodal Michel.

V Bruslju so se že dogovorili, da bo drugo srečanje med državama v istem formatu julija ali avgusta.

Pokrajina Gorski Karabah, ki leži v večinsko muslimanskem Azerbajdžanu, je v središču desetletja trajajočega ozemeljskega spora med kavkaškima sosedama, saj v njej živijo večinoma krščanski Armenci.

Leta 2020 so napetosti prerasle v vojno, v kateri je v šestih tednih umrlo več kot 6500 ljudi, preden je Armenija s prekinitvijo ognja po posredovanju Rusije odstopila dele ozemlja, ki jih je nadzorovala desetletja. V zadnjih tednih pa so v armenskem glavnem mestu Erevan izbruhnile demonstracije v znak protesta proti mirovnim pogajanjem z Azerbajdžanom.