Kickl je "obvestil predsednika Alexandra Van del Bellena, da so koalicijska pogajanja z ÖVP-jem propadla", so sporočili v FPÖ-ju.

Kot je v sporočilu, ki ga povzema avstrijska tiskovna agencija APA, zapisal Kickl, se je danes pred vrnitvijo mandata še zadnjič osebno sešel z vodjo ljudske stranke (ÖVP) Christianom Stockerjem, s katerim jima očitno ni uspelo premostiti razhajanj med strankama.

Kickl je zatrdil, da so ljudski stranki v številnih točkah prišli naproti, a žal kljub temu pogajanja niso bila uspešna.

Iz ljudske stranke so po drugi strani sporočili, da so pogajanja propadla zaradi Kicklove "želje po oblasti in brezkompromisnega pristopa".

Razlike, ki so se začele zlasti prejšnji teden, so se glede na dokumente, ki so pricurljali v javnost, odražale zlasti v dojemanju vloge Avstrije v Evropski uniji, načel pravne države, pa tudi odnosa do Rusije. Svobodnjaki imajo do EU-ja pogosto kritična stališča, obenem pa zavračajo sankcije proti Rusiji.

Za napetosti je poskrbela tudi porazdelitev vladnih resorjev. Med drugim je FPÖ vztrajal pri vodenju notranjega ministrstva, ki ga je zase zahteval ÖVP. Ta se je v današnjem zadnjem predlogu obenem zavzel za oblikovanje ločenega ministrstva za azil in migracije.

FPÖ in ÖVP sta pogajanja o oblikovanju vlade začela januarja, potem ko so propadli pogovori med ÖVP-jem, socialdemokrati in Neosom.

Čeprav so na septembrskih volitvah zmagali svobodnjaki, je namreč predsednik države mandat za sestavo vlade naprej podelil takratnemu vodji ÖVP-ja Karlu Nehammerju.

Po njegovem odstopu je vodenje stranke prevzel Stocker, ki je bil v nasprotju s svojim predhodnikom pripravljen na pogajanja s skrajno desnico.

Kaj lahko sledi?

Pogovori o oblikovanju vlade trajajo že več kot 130 dni, kar je za Avstrijo rekord.

Po še enem propadu pogajanj se omenja več možnosti. Predsednik države bi lahko imenoval tehnično vlado strokovnjakov, mogoč pa je tudi razpis novih volitev. Te bi lahko glede na parlamentarne roke in druge pogoje po pisanju avstrijske tiskovne agencije APA potekale najprej junija.

Glede na ankete bi sicer lahko svobodnjaki na njih še okrepili podporo. Trenutno v anketah uživajo podporo 35 odstotkov volivk in volivcev, medtem ko so septembra prejeli 29 odstotkov glasov.

Obstaja tudi možnost, da bi ÖVP in SPÖ znova poskusila sestaviti vlado, bodisi sama bodisi še z eno od manjših strank. Mogoče je tudi oblikovanje manjšinske vlade, kar pa, kot piše APA, ni zelo verjetno.