Za 53-letno Bärbel Bas kot novo predsednico nemškega parlamenta je glasovalo 576 poslancev od skupno 724 oddanih glasov. Bas je tretja predsednica nemškega parlamenta. Prvič je bila za poslanko izvoljena leta 2009.

"Odgovornost še vedno ni enakopravno porazdeljena med vse in to vidim kot eno od posebnih nalog kot vodje bundestaga," je dejala nova predsednica v prvem nagovoru po izvolitvi. "Raznolikost je priložnost za vse nas v tej hiši, pa tudi izven nje."

Njen predhodnik, dosedanji predsednik bundestaga, 79-letni Wolfgang Schäuble, ki je nemški poslanec od leta 1972, je v govoru pozval k samozavestnemu parlamentu. "Potreben je samozavesten parlament, potrebni so samozavestni poslanci," je dejal in dodal, da je politika vedno težak proces tehtanja, uravnovešanja nasprotujočih si interesov. Pozval je tudi k čimprejšnji volilni reformi, da bi tako naslovili vedno večji parlament, za katerega je predvideno, da ima najmanj 598 poslancev.

Vzrok, da jih je v sedanjem parlamentu rekordnih 736, je zapleten nemški volilni sistem, kjer ima vsak volivec dva glasova, poslanci pa lahko pridejo v parlament prek neposrednih in dodatnih mandatov.

V novem bundestagu imajo največ poslancev pri SPD-ju, in sicer 206. Najverjetnejša koalicijska partnerja socialdemokratov Zeleni in liberalci (FDP) bodo imeli 118 oziroma 92 poslancev. Predvidoma bo največja opozicijska poslanska skupina konservativna unija CDU/CSU s 197 poslanci, sledita AfD z 82 poslanci in Levica z 39.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je v skladu z običajno prakso kanclerko Angelo Merkel zaprosil, naj do izvolitve novega kanclerja opravlja tekoče posle. To je običajno, kadar ob ustanovni seji nemškega parlamenta novi predsednik vlade še ni izvoljen. Uradno se z ustanovno sejo bundestaga končuje mandat kanclerke in ministrov v vladi. Novega kanclerja bi lahko Nemčija dobila v tednu, ki se začne 6. decembra. Pogoj je, da se do takrat uspešno končajo koalicijska pogajanja med SPD, Zelenimi in liberalci (FDP).

Več žensk, mlajši poslanci in etnično raznoliki

V nemškem parlamentu bo obdobje po Merklovi bolj žensko, mlajše in etnično bolj raznoliko.
Med nemški poslanci je tako prva temnopolta poslanka, v Eritreji rojena Awet Tesfaiesus, poslanka nemških Zelenih. Pridružila se bo doslej edinemu temnopoltemu poslancu, socialdemokratu Karambi Diabyju, rojenemu v Senegalu. Skupno bodo od zdaj v nemškem parlamentu trije temnopolti poslanci, še Armand Zorn, ki je kot najstnik v Nemčijo prišel iz Kameruna, na letošnjih volitvah pa je bil izvoljen preko neposrednega mandata.

V tokratnem sklicu nemškega parlamenta je skupno 11,3 odstotka poslancev, ki imajo vsaj enega izmed staršev, rojenega v tujini. V preteklem je bil ta odstotek 8,2 odstotka. Hkrati je v bundestagu 24 odstotkov poslank, v prejšnjem 20 odstotkov. Med strankami imajo največ poslank Zeleni, 59 odstotkov, med njimi sta transspolni osebi Tessa Ganserer in Nyke Slawik.

Na drugi strani ima skrajno desna Alternativa za Nemčijo samo 13 odstotkov poslank. Nemški Zeleni, ki bi lahko postali manjša koalicijska stranka v nemški vladi, imajo tudi več kot 30 poslancev, ki so mlajši od 35 let.

Skupno je 47 poslancev mlajših od 30 let. Najmlajša poslanca sta 23-letna Emilia Fester in Niklas Wagener, oba v nemški stranki Zelenih. Najstarejši poslanec je 80-letni Alexander Gauland (AfD).

Najtrši oreh ‒ novi finančni minister

Novo vlado naj bi Nemčija dobila do božiča. Pogajanja med socialdemokrati, zelenimi in liberalci so se uspešno začela, vendar pot do vlade vseeno ne bo lahka. Kot je za Radio Slovenija poročal Marjan Vešligaj, se lahko zaplete pri iskanju ministra za finance, ki je po mnenju mnogih za kanclerskim najmočnejši položaj v državi. V preteklih dvanajstih letih sta to mesto zasedala Wolfgang Schauble in zdajšnji kanclerski kandidat Olaf Scholz, tokrat pa sta kandidata zanj sopredsednik stranke Zelenih Robert Habeck in Christian Lindner, predsednik liberalcev.

Brez dogovora o finančnem ministru je negotov tudi kanclerski položaj, saj imajo Zeleni in liberalci skupaj več poslancev od socialdemokratov. Tako tudi nemška vlada v barvah semaforja ni sama po sebi umevna, je dodal Vešligaj.