"Želim izraziti svoje najgloblje obžalovanje za tiste rane preteklosti, katerih bolečina je danes oživela zaradi diskriminacije, ki je še vedno v naših družbah," je v pismu ob 60. obletnici neodvisnosti DR Kongo zapisal belgijski kralj Philippe.

"V času Svobodne države Kongo so bila zagrešena nasilna dejanja in krutosti, ki še danes težijo naš kolektivni spomin," je nadaljeval in še: "Kolonialno obdobje, ki je sledilo, je prav tako povzročilo trpljenje in ponižanje."

Kralj Philippe je napovedal, da si bo prizadeval proti vsem oblikam rasizma, podpira pa tudi proces razmisleka o tem vprašanju, ki ga je začel belgijski parlament za pomiritev spomina.

Protirasistični protesti odprli nerazrešeno poglavje kolonializma

Sorodna novica Bomo z odstranitvijo kipov lahko odstranili tudi zgodovino?

Smrt temnopoltega Američana Georgea Floyda, ki je bil prejšnji mesec v ZDA ubit med policijsko aretacijo, je tudi v številnih državah po Evropi sprožil proteste proti rasizmu, obenem pa je obudil razpravo o kolonialni preteklosti držav.

Pred dnevi sta se tako za svojo temno zgodovino opravičili dve največji britanski instituciji Anglikanska cerkev in Banka Anglije, ki sta se opravičili za svojo zgodovino in povezavo s suženjstvom, ki jo je Cerkev označila za "izvor sramu".

Do odziva je prišlo po tem, ko je Univerza College London (UCL) objavila podatek, da sta obe omenjeni instituciji oziroma njuno vodstvo imelo korist na račun suženjstva. Iz Banke Anglije pa so zapisali: "Kot institucija banka nikoli ni bila neposredno povezana s trgovino s sužnji, se pa zaveda nekaterih neizpodbitnih povezav predvsem s tujimi vladami in direktorji, v imenu katerih se opravičujemo," je poročal portal Al Džazira.

Leopold II. znan tudi kot kongovski klavec

V protirasističnih protestih po Evropi je bilo podrtih ali oskrunjenih tudi več kipov zgodovinskih osebnosti, ki so bile povezane z rasizmom ali suženjstvom. V Belgiji so bili to predvsem kipov kralja Leopolda II., ki je bil na oblasti med letoma 1865 in 1909 in je bil znan kot "kongovski klavec".

Med letoma 1885 in 1908 so namreč deli današnje DR Kongo spadali v okvir t. i. Svobodne države Kongo, ki je bila zasebna kolonija takratnega belgijskega kralja Leopolda II. Za njegov režim so bili značilni prisilno delo, ugrabitve, pobijanja ter sekanje rok in nog otrokom delavcev, ki niso dosegali norme.

Po podatkih zgodovinarjev je v času njegovega vladanja umrlo do deset milijonov Kongovcev – skoraj polovica takratnega prebivalstva. Številni so umrli tudi zaradi bolezni, medtem ko so delali na Leopoldovih plantažah kavčuka in v rudnikih. Območje je ostalo belgijska kolonija do leta 1960.