V belgijskih mestih se je zbralo 30.000 mladostnikov, nekoliko manj kot prejšnji teden. V mestu Liège se je 15.000 ljudi zbralo pred mestno hišo. V Bruslju se je zbralo 12.500 ljudi, večinoma osnovnošolskih otrok s starimi starši. V mestu Leuven je policija naštela 3.500 udeležencev. Še pred shodi je več deset otrok protestiralo pred domovanjem belgijskega okoljskega ministra.

"Poseben občutek je biti del takšne množice. Vsi imamo skupen cilj: boljši planet. Da si toliko otrok želi boljši planet, je nekaj edinstvenega. Imamo štiri ministre, nimamo pa podnebne politike, kar je zelo žalostno," je za BBC dejal 12-letni Isidore Vlassenroot iz šole v Gentu.

Vodilni flamski politik Bart De Wever je po shodu prejšnji četrtek, ko se je samo v Bruslju zbralo 35.000 ljudi, otroke poznal "naj ne verujejo v apokalipso, temveč imajo zaupanje v prihodnosti in moč inovacije".

Protestne shode za ukrepanje proti podnebnim spremembam mladostniki organizirajo tudi v Nemčiji in Švici. Voditelje držav in korporacij pozivajo, naj sledijo ciljem iz pariškega podnebnega sporazuma. Konec tedna se je po Franciji in Belgiji v zahtevi po ukrepanju zbralo več deset tisoč odraslih protestnikov.

Okoljski protesti mladostnikov so se sicer začeli na pobudo 16-letne Švedinje Grete Thunberg, ki je avgusta lani začela prvo šolsko stavko z namenom širjenja zavedanja o podnebnih spremembah.

Znanstveniki podpirajo mladostnike

3.450 belgijskih znanstvenikov je v odprtem pismu sporočilo, da želijo ponuditi dejstva, in nasprotnike obtožilo, da ovirajo javno debato. Zapisali so, da tehnologija za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida obstaja, vendar je potreben politični pogum za izvedbo potrebnih strukturnih ukrepov.

Belgija odvisna od dveh jedrskih elektrarn in uvoza

Belgija je v zadnjem času povečala odvisnost od uvoza energije. Jedrski elektrarni blizu Antwerpna in kraja Tihange pri Liegeu sta s sedmimi reaktorji, zgrajenimi med letoma 1975 in 1985, še pred tremi leti priskrbeli okoli 60 odstotkov energije za Belgijo.

Oktobra lani so morali zaradi popravil in vzdrževalnih del začasno ustaviti kar šest reaktorjev, kar je povzročilo tudi nekaj težav v železniškem prometu, proizvodnji in gospodinjstvih. Manko energije so uvozili iz Nemčije in Francije.

Glede na zakonodajo bodo obe jedrski elektrarni zaradi starosti in dotrajanosti zaprli med letoma 2022 in 2025. Prihodnost je pod vprašajem. Danielle Devogelaer iz zveznega odbora za načrtovanje meni, da se bo Belgija obrnila na naravni plin, medtem ko upravljavec belgijskega omrežja Elia meni, da bodo izgubo nadomestili s kombinacijo plina, obnovljivih virov in uvoza.

Plinska prihodnost

Belgija ima terminal za utekočinjeni zemeljski plin. Do leta 2020 bo imela povezovalne vode s Francijo, Luksemburgom, Nizozemsko, Veliko Britanijo in Nemčijo, vendar pa še ni začela graditi novih plinskih elektrarn. Strokovnjaki navajajo, da bi za nadomestitev jedrske energije morali zgraditi od šest do osem plinskih elektrarn.