Turčija je v četrtek v Nemčijo izgnala sedemčlansko družino iz Iraka, v kateri imajo vsi razen očeta nemško državljanstvo. V Turčiji so jih označili za "tuje teroristične borce", medtem ko so jih v Nemčiji ocenili "zgolj" za pripadnike skrajne islamske salafistične ločine.

Ker v Nemčiji proti članom družine ni podan kazenski pregon ali zaporni nalog se bo družina pod policijskim nadzorom iz Berlina, kamor so jih prepeljali, lahko vrnila domov v Spodnjo Saško. Po poročanju turških oblasti je poskusila družino pred enim letom potovati v Sirijo, pri čemer ni znano, ali jim je to tudi uspelo, poroča portal Deutsche Welle (DW). Družina z dvema odraslima otrokoma in tremi malčki je od marca v pridržanju v turškem mestu Izmir.

Nekdanje borce bodo ustrezno preverili

Nemška kanclerka Angela Merkel je v Berlinu zagotovila, da bodo džihadiste Islamske države, ki jih namerava Turčija vrniti v Nemčijo, primerno preverili in zavarovali, da ne bodo predstavljali nevarnosti. Enako naj bi veljalo tudi za družinske člane borcev IS-ja. Kot je pojasnila, bodo te osebe predali centrom za boj proti terorizmu v posameznih zveznih deželah, kjer bodo ocenili, kakšno nevarnost predstavljajo. Če pa bo ugotovljeno nasprotno, "bodo sledili običajni mehanizmi" za njihov kazenski pregon, je dodala.

Turčija bo v Nemčijo vrnila še dve ženski, ki sta bili poročeni z borcema IS-ja, zato je njun primer "zahtevnejši". Policija ju bo spremljala z letališča, nato pa ju bodo zaslišali in odločili, ali obstaja razlog za njuno aretacijo.

V Nemčijo še 59 nekdanjih borcev IS-ja

Nemška opozicija je kritizirala vlado, da se s težavo prisilnih deportacij ni ukvarjala že prej. Namestnik liberalne stranke FDP Stephan Thomae je poudaril, da ima Berlin malo možnosti pri zavrnitvi deportacij, saj da je "vlada dolgo glavo tiščala v pesek in s tem ni hotela imeti ničesar (...)". "Zdaj se jim vse to vrača. Veliko bolje bi bilo, če bi stopili v stik s Turčijo že veliko prej in bi se o teh postopkih dogovorili," je dejal za DW.

V Turčiji, Siriji in Iraku naj bi bilo pridržanih 59 nemških državljanov, ki naj bi sodelovali z IS-jem. Več desetim članom IS-ja, ki so se v Nemčijo vrnili prostovoljno, so že sodili. Vsi tisti, zoper katere nimajo fizičnih dokazov, pa so pod nadzorom zvezne policije ali nemških obveščevalnih služb.

V družbo se dobro integrirajo predvsem mladi

Nekateri kritiki ob tem poudarjajo, da bo Nemčija le s težavo sprožila kakšne pravne postopke proti morebitnim osumljencem, saj bo težko ugotovila, kakšna je bila njihova vloga v vojni v Siriji. "Žrtve teh nasilnežev moramo prepeljati v Slovenijo, da stopijo pred roko pravice (...) Zakaj kot prič ne izprašamo jezidinj?" meni Thomas Mücke iz organizacije za preprečitev nasilja Violence Prevention Network.

Pojasnil je, da so imeli do zdaj izkušnjo s 36 nekdanjimi borci IS-ja, "predvsem z mladimi ljudmi se da narediti veliko". Ob tem je dodal, da so tako pomagali 17-letnemu mladeniču, ki so ga borci določili v samomorilsko enoto: "Danes je star 24 let in živi normalno življenje v Nemčiji."

Turški izgon sirskih prebežnikov

Turčija je od julija iz province Carigrad izgnala skoraj 50.000 prebežnikov, med njimi 6.000 Sircev. Iz urada carigrajskega guvernerja so sporočili, da so od julija aretirali 42.888 nezakonitih prebežnikov in jih poslali v centre za repatriacijo. Država namerava do konca leta izgnati še 80.000 nezakonitih prebežnikov v Turčiji, s čimer želijo zmanjšati nezadovoljstvo med prebivalci, ki se je v zadnjem času povečalo tudi zaradi gospodarskih težav Turčije.

Država z 82 milijoni prebivalcev je sprejela več kot 3,6 milijona Sircev, ki so zbežali pred vojno. Ankara želi del sirskih beguncev zdaj preseliti na sever Sirije, kjer so vzpostavili t. i. varno območje. Oktobra sta sicer nevladni organizaciji Amnesty International in Human Rights Watch turške oblasti obtožili, da sirske begunce prisilno pošiljajo nazaj v domovino, kjer je vojna. V Ankari navedbe zanikajo.