V okviru Kentlerjevega projekta so oblasti v Zahodnem Berlinu med letoma 1969 in 2003 v oskrbo obsojenim pedofilom v rejo predale več fantov, ki so ostali brez domov, staršev ali skrbnikov in so bili označeni kot "slaboumni". Znanstveno študijo je financiral in prek mestnih socialnih služb omogočil senat Zahodnega Berlina. Zdaj so se nekatere žrtve dogovorile o poravnavi z mestom za odškodnino, druge žrtve pa vztrajajo pri tožbi, vendar pa se mora mesto odreči zastaralnemu roku, za kar pa ni nujno dovolj politične volje.

Kentler: Korist od spolne pozornosti odraslih
Ideja Kentlerjevega eksperimenta je bila, da bi lahko problematični otroci iz razbitih družin in okolij bili deležni "pozitivnih posledic" in kot "slaboumni otroci imeli koristi od spolne pozornosti odraslih", utemeljitev projekta navaja berlinski časopis Der Tagesspiegel.

Helmut Kentler (1928–2008) je ob seksualni revoluciji 1968 zaslovel in si pridobil status vodilnega raziskovalca na področju spolnosti. Psiholog in socialni pedagog ter znani nemški seksolog je v vlogi uslužbenca Pedagoškega centra Berlin takrat prepričal mestne oblasti, da podpre pilotsko študijo, s katero so namerno predajali otroke v rejo znanim pedofilom.

Povod fant s postaje ZOO
Šlo je za fante, praviloma stare med 10. in 14. letom, ki so se predtem selili iz domov v domove, nato pa pristali na ulici. Sam Kentler je v javni objavi v 80. letih opisal začetek eksperimenta. Na idejo je prišel, ko je spoznal 13-letnega Ullricha, ki je živel na razvpiti postaji ZOO, brati in pisati ni znal, a je bil urejen in ni dajal videza, da je brezdomec. Preživljal se je s prostitucijo in malimi krajami. Ko ga je vprašal, kam bi najraje šel, je takoj omenil "mamo Winter".

Šlo je izobraženega moškega, ki je brezdomne otroke s postaje ZOO oskrboval z oblekami in hrano, omogočal jim je umivanje in tople obroke ter prenočišče. Pri tem pa je "Winter" pričakoval, da bodo fantje imeli spolne odnose z njim.

Nad študijo je bdel izobraževalni svetovalni odbor senata, ki je projekt financiral, hkrati pa omogočil, da so socialne službe oddajale fantke pedofilom, ki jih je izbral Kentler. Ob tem so bili kot rejniki tudi deležni socialnih prejemkov.

Sorodna novica Kam se je Christiane F. zatekla s postaje Zoo?

V 30 letih v rejo dobil devet fantov
Primer se je razkril, ker sta dve žrtvi pred leti vložili tožbo in zahtevali od mesta odškodnino ter razkritje krivic. Omenjeni žrtvi, v dokumentih poimenovana Sven in Marco, sta bila le dva fanta izmed devetih, ki jih je med letoma 1973 in 2003 v rejo prejel predtem obsojeni pedofil Fritz K., ki je zlorabljal svoje rejence in bil v zgodnjih 80. letih znova preiskovan zaradi zlorabe otrok.

Ker je zastaralni rok za zlorabo že potekel, ni bila mogoča policijska preiskava proti Fritzu K., ki je umrl leta 2015, in vodji študije Kentlerju, ki je umrl leta 2008. Opuščena je bila tudi tožba proti senatu mesta Berlina. Leta 2013 je Kentlerjev eksperiment odkrila študija Inštituta Univerze Göttingen, ki je po naročilu stranke Zelenih proučevalo pretekle morebitne pedofilske povezave političnih strank. Leta 2015 je univerza Hildesheim po naročilu senata opravila pregled dokumentov in Kentlerjeve študije, a po predstavitvi v senatu se je razkrilo prikrivanje preteklih dogodkov.

Poravnava dveh žrtev znova osvetlila primer
Dokumenti so postali nedostopni, zaseženi zaradi preiskave oz. so izginili, v javnosti je poročilo ostalo neopaženo, vendar sta žrtvi Sven in Marco vztrajali, pojavili so se še drugi tožniki, ki zahtevajo odškodnino in poravnavo krivic. Lanska zunajsodna poravnava Svena, Marca in Berlina je omogočila dostop medijem do podrobnosti zgodbe, a druge neimenovane žrtve vztrajajo pri tožbi in zavračajo poravnavo.

Zahtevajo najmanj 100 tisoč evrov odškodnine in mesečno rento 2500 evrov. A do tožbe zdaj ne more priti več, razen če se mesto odreče zastaralnemu roku. V senatu se izgovarjajo, da bi se lahko odprl nevaren precedens za pretekle grehe mesta.

Pedofilsko omrežje znotraj izobraževalnih institucij
"Zločin je bil, da so dali otroke v oskrbo tovrstnim ljudem. Preprosto nedoumljivo je, da se je kaj takega zgodilo ob vednosti mestnih oblasti," je zgrožena berlinska senatorka, poverjenica za mladino Sandra Scheers, ki je naročila novo raziskavo univerze Hildesheim, da pridobi še dodatne dokumente, ki bi osvetlile desetletja prikriti pedofilski eksperiment, podprt od mestne politike.

Že v prvem poročilu iz leta 2015 so namreč razkrili pedofilsko omrežje znotraj izobraževalni institucij, pri čemer sta socialna služba in berlinski senat "sprejemala, podpirala in branila pedofilijo", navaja Deutsche Welle.

Politične povezave in pomanjkanje volje v senatu
Kentler je javno zagovarjal tezo, da bi lahko bili pedofili še izredno ljubeči starši, pri čemer je bil tudi prepričal, da je spolni stik med odraslimi in otroki neškodljiv. Osebno je bil Kentler v stiku z otroki in njihovimi rejniki ter jih je redno obiskoval. Poročilo je potrdilo, da so bili nekateri rejniki uveljavljeni akademiki, med drugim člani inštituta Maxa Plancka, Svobodne univerze Berlin in razvpite šole Odenwald v Hesseju, s katero je povezana ena največjih pedofilskih afer v Nemčiji, zaradi česar so šolo tudi razpustili.

Že v prvi sodobni navedbi Kentlerjevega eksperimenta so pri Univerzi Göttingen zapisali, da si berlinski senat ni prizadeval, da bi se izvedela resnica. V študiji so bile izpostavljene zlasti politične povezave svobodnih demokratov (FDP), liberalne stranke, s Kentlerjevim eksperimentom.

Se bo mesto odpovedalo zastaralnemu roku?
V Berlinu zdaj podporniki s peticijo, kar podpira tudi Tagesspiegel, zahtevajo od senata, da se skrivni pedofilski eksperiment podrobno razišče in žrtvam podeli ustrezna odškodnina kljub "precedenčnim in proračunskim omejitvam", ki jih omenjajo v ključnem organu mestnih oblasti, isti ustanovi, ki je tri desetletja podpirala oddajanje fantov v rejo pedofilom.