BiH je zaprosil za mednarodno tehnično in finančno pomoč pri preskrbi prebežnikov. Kot poudarja, v državo vsak dan pride več kot sto prebežnikov. "Pričakujemo strokovno, tehnično, predvsem pa finančno pomoč, da prebežnikom zagotovimo bivališča, zdravstveno oskrbo in možnosti izobraževanja," je dejal premier BiH-a Denis Zvizdić. Napovedal je, da bo vlada začela snovati nov akcijski načrt za prebežnike. Begunska pot prek BiH-a je namreč od začetka maja vse bolj aktualna in samo od začetka leta so izsledili 3.000 ilegalnih prebežnikov, od katerih jih je okrog 400 zaprosilo za azil.

Svet Evrope pozval BiH
S pismom komisarke za človekove pravice Dunje Mijatović je Svet Evrope pozval BiH, naj prebežnikom pomaga po najboljših močeh. Mijatovićeva je zaskrbljena nad dejstvom, da morajo številni prebežniki, med njimi družine z otroki, spati pod milim nebom in da primanjkuje tudi hrane. V pismu, naslovljenem na ministrico BiH-a za človekove pravice in begunce Semiho Borovac in ministra za varnost Dragana Mektića, ocenjuje, da je to posledica "slabega sistemskega odziva" oblasti v državi.

Mijatovićeva poudarja, da morajo prosilci za azil v BiH-u za to dobiti tudi priložnost in biti prepričani, da se bo njihov status preveril, s čimer je posredno opozorila na načrte oblasti, da bi okrepili varovanje na meji in s tem zajezili begunski tok. Opozorila je na obstoječe načrte vlade o ravnanju s prebežniki iz leta 2015, ki pa niso več ustrezni, saj so oblasti v BiH-u takrat izhajale iz dejstva, da je država le tranzitna. Položaj se je spremenil, saj Hrvaška zdaj vrača begunce v BiH in mnogi med njimi se odločijo, da bodo za azil zaprosili tam.

Hrvaška krepi nadzor na meji
Hrvaškim policijskim upravam na obmejnih območjih z Bosno in Hercegovino so medtem naložili dodatno krepitev nadzora meddržavne meje, ki je dolga okoli 1.000 kilometrov. Kot poroča Jutarnji list, od Hrvaške takšen ukrep zahtevajo Slovenija, Avstrija in Nemčija. Neimenovani policijski vir pravi, da grožnja vala ni niti približno enaka kot pred dvema letoma, a je "stanje vseeno resno", navaja Jutarnji list. Kot dodaja, na Hrvaškem še ni prišlo do množičnih poskusov ilegalnih prihodov iz BiH-a, a meni, da prebežniki še iščejo območja, kjer bi najlažje vstopili v državo zunaj mejnih prehodov.

Hrvaški mediji so namreč v zadnjem času poročali, da obstaja nova "južna balkanska migrantska pot", ki vodi iz Grčije prek Albanije, Črne gore in BiH-a na Hrvaško, medtem ko je pot čez Makedonijo in Srbijo "praktično zaprta". Največji begunski pritisk na Hrvaško v zadnjem času prihaja s severozahoda BiH-a, z območja Cazina in Velike Kladuše, od koder poskušajo čez Karlovško županijo priti do Slovenije. Časopis se sklicuje na izjave slovenske policije, da je trenutno v Grčiji in Albaniji od 50.000 do 60.000 ljudi, za katere je edini cilj vstop v Evropsko unijo. Dodaja, da bi se Hrvaška lahko kmalu spopadala z dodatnimi težavami, potem ko je Avstrija sprejela nov zakon o tujcih in bo v skladu z dublinsko uredbo na Hrvaško vrnila vse prebežnike, ki so v EU vstopili prek nje, niso pa bili registrirani.

Grčija izpraznila neuradna begunska taborišča
Grška policija je medtem izvedla obsežno operacijo, s katero je iskala prebežnike, ki so se nezakonito naselili v Patrasu. V akciji na severu Peloponeza je sodelovalo okoli 300 policistov, oblasti pa so pridržale več kot 600 prebežnikov. Zdaj jih nameravajo preseliti v uradna begunska taborišča po državi. Policija je prečesala zapuščene objekte v okolici pristanišča v mestu Patras, ki leži na vzhodnem delu Korintskega zaliva in prebežnikom služi kot postojanka na nadaljnji poti v Evropo. Pribežniki, med katerimi je največ moških iz Afganistana in Pakistana, se tu namreč pogosto zadržujejo, ko čakajo na trajekt, s katerim želijo prek Jadranskega morja doseči italijanska mesta, kot so Bari, Ancona, Trst in Brindisi. Na trajekte se najpogosteje vkrcajo skriti v tovornjake. Razmere so se v divjih begunskih taboriščih v okolici omenjenega pristanišča pred kratkim zaostrile.