Vlada Giorgie Meloni že mesece spodbuja večje energetsko izkoriščanje morskega dna, njen gospodarski minister pa zdaj napoveduje tudi odprtje rudnikov redkih, a strateško pomembnih kovin. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je na nedavnem vrhu severno jadranske trilaterale v Anconi jasno ponovil, da bo Italija okrepila izkoriščanje surovin na morskem dnu svojih izključnih gospodarskih con.

Čez nekaj dni pa mu je sledil še minister, pristojen za gospodarski razvoj, Adolfo Urso. Ta je povedal, da ima Italija nahajališča 16 od 34 rudnin, ki jih ima Evropska unija za strateške. Gre zlasti za kovine, potrebne v obrambni industriji ter pri proizvodnji baterij in solarnih plošč. Toda težava je v tem, da se nahajajo v rudnikih, ki jih je Italija zaprla pred tremi desetletji ali pa jih sploh nikoli ni odprla.

Dnevnik Corriere della Sera je ministrove napovedi pospremil z analizo stanja. Eno najzanimivejših evropskih nahajališč litija je tako na meji med Lacijem in Toskano.

Italija ima tudi pomembno najdišče titana, in sicer na zaščitenem območju severno od ligurske Savone: rezerve naj bi znašale vsaj devet milijonov ton titanove rude. Omeniti kaže še najdišče kobalta v bližini Torina; nekdanje modro barvilo za keramiko je bilo dolgo v zatonu, zdaj pa se je vrnilo kot pomembna komponenta baterij v digitalnih aparatih.

Minister Urso napoveduje skorajšnje spremembe zakonodaje – in to tako na evropski kot na nacionalni ravni –, kar naj bi pospešilo postopke pridobivanja licenc. Zdaj vzamejo po 15 let, po novem pa naj bi jih podjetja pridobila že v dveh letih. Urso nasprotuje nedavni odločitvi Evropskega parlamenta, da naj bi v Uniji vse več površin vrnili naravi. Aktualne razmere po njegovem mnenju zahtevajo več proizvodnje v Evropi, pa naj gre za rudarstvo, industrijo ali kmetijstvo.