Ukrajina je v torek začasno sprostila vizumsko politiko za tuje prostovoljce, ki si želijo vstopiti v državo in se pridružiti boju proti ruskim silam.

Borci prihajajo v državo v času, ko ruska operacija poteka že osmi dan, v Ukrajino pa prihajajo večje količine vojaške opreme in orožja iz tujine.

"Ukrajina še naprej vsak dan prejema orožje od naših partnerjev, naših pravih prijateljev. In orožje je vsak dan močnejše," je povedal Zelenski v posnetem nagovoru, ki ga je objavil na družbenih omrežjih.

"Ukrajina že sprejema tudi tuje prostovoljce, ki prihajajo v našo državo. V prvi skupini jih je 16.000. Prihajajo, da bi branili svobodo, branili življenje. Za nas, za vse. In uspešni bodo, o tem sem prepričan," je dejal. "Izgubiti nimamo nič več – razen naše svobode."

Ukrajina je že pred tem konec tedna napovedala ustanovitev Mednarodne legije teritorialne obrambe, državno financirane paravojaške enote, vzpostavljene prav zato, da se jim lahko pridružijo tuji borci.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je na Twitterju pozval vse zainteresirane, da stopijo v stik z ukrajinskimi predstavništvi v svojih matičnih državah. “Skupaj smo premagali Hitlerja in skupaj bomo premagali tudi Putina,” je dejal Kuleba v nedeljo.

Več evropskih držav se je že izreklo, da ne bodo preprečile svojim državljanom, da bi se odpravili na bojne linije Ukrajine.

Na navedbe Zelenskega o 16.000 tujih borcev se je že odzval tiskovni predstavnik ruske vojske Igor Konašenkov in bil jasen: ruska vojska tujim borcem ne bo priznavala statusa vojnega ujetnika.

Plačanci tudi v separatističnih republikah

Tuji prostovoljci in plačanci iz tujine se sicer v Ukrajini borijo že od leta 2014, ko so proruski separatisti razglasili republiki Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine.

A strokovnjaki, ki spremljajo tuje borce, pravijo, da je bilo vse to minorno v primerjavi z aktualnim novačenjem, in opozarjajo, da je potovati v Ukrajino brez vojaškega usposabljanja nevarno, poroča Washington Post.

“Trenutno je zelo nevarno potovati v Ukrajino,” je za Washington Post povedal Ed Arnold, raziskovalec za evropsko varnost z londonskega instituta Royal United Services. "Boriti se v vojni ni tako preprosto, da preprosto vzameš orožje v roke in se podaš v boj,” je povedal.

Arnold, ki je služil tudi v britanski vojski, meni, da je verjetno varnejše za tiste, ki so vojaško usposobljeni, za tiste brez vsakih izkušenj pa da je to "zelo butasta ideja".

Prav tako ostaja nejasno, od kod 16.000 prostovoljcev prihaja, Zelenski pa tega v videoposnetku ni pojasnil.

Za zdaj večina tujih borcev v Ukrajini prihaja iz drugih postsovjetskih držav, vključno z Gruzijo in Belorusijo, a mediji poročajo, da tokrat prihajajo borci tudi iz držav, kot so Japonska, Velika Britanija in ZDA.

Ukrajinska veleposlaništva po svetu so odkrito vpletena v novačenje borcev, zahodne vlade pa so ponudile vso podporo tistim, ki si želijo pridružiti ukrajinski strani.

Zelenskemu se je v pozivu tujim prostovoljcem pridružilo tudi ukrajinsko ministrstvo za obrambo, ki je na Facebooku zapisalo, da išče ljudi z borbenimi izkušnjami, “ljudi, katerih državljanstvo sicer ni ukrajinsko, a stojijo z Ukrajino proti ruski invaziji”.

“To je čas za ukrepanje! Pridružite se Mednarodni legiji teritorialne obrambe," so pozvali pri ukrajinskih oboroženih silah. “Ne zamudite priložnosti biti del najpogumnejših oboroženih sil!”

Rusija pred agresijo opozarjala o plačancih

Teden dni preden je Moskva sprožila agresijo na Ukrajino, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejal, da je opazil občuten priliv plačancev iz tujine, pri tem pa navedel, da so tuji borci namenjeni v Donbas, da bi okrepili ukrajinsko vojsko in izvajali napade na ruske cilje.

“Imamo informacije, da se novačijo plačanci s Kosova, iz Albanije, Bosne in Hercegovine ter drugod, da bi jih prepeljali v Donbas, da bi destabilizirali Rusijo. To preverjamo," je povedal takrat Lavrov za ruski RT.

Rusija je Ukrajino napadla prejšnji teden, pri čemer Kremelj ne govori o vojaški agresiji, ampak "posebni operaciji", češ da niso imeli več druge izbire za obrambo Donecka in Luganska. Ob tem si je Kremelj zadal še dva cilja: "denacifikacija" in "demilitarizacija" države.

Doneck in Lugansk sta se od Ukrajine odcepila leta 2014 po strmoglavljenju proruske vlade v Ukrajini.