Borisov je prvič postal predsednik bolgarske vlade leta 2009. Foto: Reuters
Borisov je prvič postal predsednik bolgarske vlade leta 2009. Foto: Reuters

Po 99,7 odstotka preštetih glasov je stranka Gerb osvojila 26,4-odstotno, koalicija PP-DB pa 14,2-odstotno podporo. Na tretje mesto se je uvrstila proruska desna populistična stranka Preporod, ki jo je podprlo 13,4 odstotka volivcev. Štiriodstotni prag za vstop v parlament je doseglo še šest drugih strank oziroma zavezništev.

To so bile že sedme volitve v Bolgariji od aprila 2021, potem ko so se nestabilne koalicije v kratkem času sesule ali pa jim ni uspelo oblikovati večinske vlade.

Zadnje volitve so potekale 9. junija letos, a ker se političnim strankam ni uspelo dogovoriti o vladni koaliciji, so se morali bolgarski volivci v nedeljo znova odpraviti na volišča. Težave pri oblikovanju koalicije se pričakujejo tudi tokrat.

Borisov se je v ponedeljek zjutraj zahvalil volivcem za podporo in zatrdil, da bo njegova stranka sestavila novo vlado. "Sodelovali bomo z vsemi razen s Preporodom," je dejal vodja Gerba.

Pred nedeljskim glasovanjem so se Bolgari nazadnje na volišča podali 9. junija, nakar nobeni stranki ni uspelo sestaviti nove vlade, zato je bila imenovana začasna pod vodstvom Dimitra Glavčeva.

Mesec dni trajajoča volilna kampanja je bila skromna, brez televizijskih soočenj voditeljev strank. Bolgari sicer zelo dvomijo o poštenosti volitev. Kot je pokazala anketa Gallup International, jih kar 62 odstotkov ni verjelo, da bodo volitve poštene.

Politični krizi v Bolgariji ni videti konca