Na obseg zunanje trgovine so v času, odkar je Združeno kraljestvo izstopilo iz enotnega trga in carinske unije, resda vplivali pandemija covida-19 in širši svetovni pritiski v dobavnih verigah, a svoj del je nedvoumno prispeval tudi brexit. Ta je predvsem občutno povečal birokracijo, s katero se morajo ukvarjati britanska podjetja, poudarja poročilo.

"Ena od velikih obljub brexita je bila osvoboditev britanskih podjetij, ki naj bi dobila prostor, da maksimirajo svojo produktivnost in prispevek h gospodarstvu. To zdaj, na dolgi poti okrevanja po pandemiji, še posebej nujno potrebujemo. A edini opazen učinek doslej so le višji stroški, papirologija in zamude na mejah," piše.

Kot svari omenjeni odbor, bodo letos začeli veljati novi nadzori pri uvozu blaga iz EU-ja, kar bi lahko pomenilo nove motnje in zamude v trgovini z Unijo. Člane odbora skrbi tudi, kaj se bo zgodilo, ko se bo zaradi umirjanja pandemije covida-19 bistveno znova okrepil potniški promet čez Rokavski preliv.

Odbor zato vlado poziva k dodatnim prizadevanjem za izboljšanje režimov na meji, vzpostavljenih po izstopu Velike Britanije iz povezave. Vladne napovedi, da bo do leta 2025 vzpostavila najučinkovitejšo mejo na svetu, pa je označil kot "optimistično, glede na stanje danes".

Nov državni sekretar za priložnosti brexita

Poročilo sicer prihaja dan po tem, ko je Združeno kraljestvo dobilo novega državnega sekretarja za "priložnosti brexita in učinkovitost vlade". Ta položaj je v okviru preoblikovanja vladne ekipe premierja Borisa Johnsona namreč prevzel eden najvidnejših zagovornikov britanskega izstopa iz EU-ja Jacob Rees-Mogg. Njegova glavna naloga bo proučiti, katera evropska pravila lahko v Veliki Britaniji zdaj, ko niso več del Unije, odpravijo.