EU namreč zaradi spornih volitev maja 2018 odrekajo legitimnost predsedniku Maduru.

Sankcije, ki zdaj veljajo do 14. novembra 2020, vključujejo prepoved uvoza orožja in opreme, ki se lahko uporablja za notranjo represijo, ter prepoved potovanja v Unijo in zamrznitev premoženja za 25 predstavnikov režima, odgovornih za kršitve človekovih pravic oziroma spodkopavanje vladavine prava v Venezueli.

Ukrepi so ciljno usmerjeni, ne škodijo prebivalstvu
S tem želi Unija spodbuditi demokratične rešitve za zagotovitev politične stabilnosti v državi in reševanje potreb prebivalstva. Ukrepi so ciljno usmerjeni, prožni, reverzibilni in zasnovani tako, da ne škodijo prebivalstvu, poudarjajo v EU-ju.

Madura podpirajo venezuelska vojska, Kitajska in Rusija

Pritisk na Madura tako krepi tudi Unija, potem ko so ZDA pretekli teden kaznovale še pet venezuelskih uradnikov in obljubile maksimalen pritisk na režim, ki mu zaradi spornih volitev tako v ZDA kot v EU-ju odrekajo legitimnost. Kljub pritisku z Zahoda in iz Latinske Amerike pa Maduro ohranja podporo venezuelske vojske, Kitajske in Rusije. Država je v primežu bitke za prevlado med režimom in opozicijo pod vodstvom bivšega predsednika parlamenta Juana Guaidoja, ki so ga številne države priznale za začasnega predsednika Venezuele.

Venezuelo zapustilo 4,5 milijona prebivalcev
Venezuelo hromita gospodarska in politična kriza, ki ji ni videti konca. Državo je po uradnih podatkih zapustilo okoli 4,5 milijona Venezuelcev, večina je odšla v druge latinskoameriške ali karibske države. Številka bi se lahko prihodnje leto povzpela do 6,5 milijona.

EU zapretil Turčiji zaradi načrtovanega vrtanja nafte in plina v "ciprskem" morju
Poleg sankcij proti Venezueli so zunanji ministri sprejeli še pravni okvir za za sankcije proti posameznikom in podjetjem v Turčiji, odgovornim za nezakonito vrtanje nafte in plina v ciprskem morju. Za zdaj sicer še niso kaznovali nobenega posameznika ali podjetja.

Pravni okvir omogoča kaznovanje fizičnih oseb z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v Unijo ter kaznovanje pravnih oseb z zamrznitvijo premoženja. Poleg tega prepoveduje fizičnim in pravnim osebam v EU-ju financiranje kaznovanih posameznikov ali podjetij. EU lahko kaznuje fizične ali pravne osebe, odgovorne za dejavnosti, ki jih Ciper ne dovoli v svojem teritorialnem morju, izključnem gospodarskem območju ali epikontinentalnem pasu, pa tudi tiste, ki zagotavljajo finančno, tehnično ali materialno podporo tem dejavnostim, oziroma tiste, ki so povezane z njimi.

Zaloge plina še poglobile napetosti med Ciprom in Turčijo
Velikanske zaloge plina v Sredozemlju so sprožile tekmo za njihovo izkoriščanje ter še poglobile dolgoletne napetosti med Ciprom in Turčijo. Turčija ima območje pred severno ciprsko obalo, kjer naj bi začeli vrtati nafto in plin, za del svojega ozemlja in je v letih 2009 in 2012 podelila podjetju Turkish Petroleum ustrezna dovoljenja. Problematična je izključna gospodarska cona Cipra, v kateri ima ta po pravilih Združenih narodov posebne pravice do izvajanja gospodarskih dejavnosti. A Turčija te cone ne priznava, saj da ta ne upošteva interesov severnega dela otoka.

Ciper razdeljen na grški in turški del
Ciper je od leta 1974 razdeljen na južni, večinsko grški, in severni, večinsko turški, del. Južni del s prestolnico Nikozijo je mednarodno priznan in je od leta 2004 del EU-ja, medtem ko severni del še vedno zaseda turška vojska. Turčija je edina, ki severni Ciper priznava kot samostojno državo.

Ministre Nemčije, Francije in Združenega kraljestva skrbijo iranske jedrske dejavnosti

Ministri so se na zasedanju v Bruslju dotaknili tudi vnovičnega zagona iranskega jedrskega programa. Zunanji ministri Nemčije, Francije in Združenega kraljestva ter visoka predstavnica Evopske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Federica Mogherini so v skupni izjavi Iran posvarili pred posledicami "obnovitve dejavnosti bogatenja urana". Dodali so, da bi nadaljevanje jedrskih aktivnosti lahko privedlo do vnovične uvedbe sankcij s strani Združenih narodov, navaja Reuters.

IAEA: Iran se oddaljuje od obvez v okviru jedrskega sporazuma
Medtem je Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) v zadnjem poročilu o Iranu navedla, da so odkrili delce urana na lokaciji, ki je Teheran doslej ni prijavil agenciji. Ob tem je agencija s sedežem na Dunaju pozvala Iran, naj še naprej sodeluje z IAEA pri čim hitrejši pojasnitvi te najdbe. IAEA je v poročilu tudi potrdila, da Iran ponovno bogati uran v jedrskem obratu Fordo. To so iz Teherana sicer sporočili že v soboto. S tem se Iran vedno bolj oddaljuje od svojih obvez v okviru jedrskega sporazuma iz leta 2015. Med drugim Iran trenutno skladišči dvakrat več urana, kot to dovoljuje dogovor.