"Izzivi v letu 2020 bodo še večji od tistih v letošnjem," je opozoril Eduardo Stein, posebni predstavnik agencij ZN-a za begunce in migracije na dvodnevni konferenci, ki jo skupaj organizirajo Združeni narodi in Evropska komisija.

Izpostavil je, da bo v prihodnjem letu število beguncev in migrantov iz Venezuele s sedanjih 4,5 milijona naraslo na 6,5 milijona, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sosednje države Venezuele imajo že zdaj težave pri sprejemanju beguncev, tako da so nekatere vlade poostrile pogoje za vstop v državo, krepi se tudi nestrpnost. Zato so mnogi begunci brez statusa in s tem bolj podvrženi spolnemu in drugemu izkoriščanju ter nasilju, je opozoril.

Sorodna novica Kdaj bo prišlo do repatriacije okoli 50 Slovencev iz Venezuele, še vedno ostaja skrivnost

Dvodnevne konference v Bruslju se udeležujejo predstavniki ZN-a, EU-ja, latinskoameriških držav ter različnih človekoljubnih organizacij. Namen je izboljšanje razumevanja specifičnih potreb sosed Venezuele zaradi velikega števila venezuelskih beguncev.

Donatorsko konferenco, na kateri bi zbrali potrebna sredstva, bi lahko pripravili prihodnje leto, je povedal ekvadorski zunanji minister José Valencia.

Največ venezuelskih prebežnikov je v Kolumbiji, in sicer 1,4 milijona, sledijo ji Peru z 860.000 begunci, Čile s 371.000, Ekvador s 330.000 in Brazilija z 212.000.

Venezuelska kriza "druga največja za sirsko"

Kolumbijski zunanji minister Carlos Holmes Trujillo je za AFP pojasnil, da pomenijo venezuelski begunci veliko obremenitev za kolumbijske javne službe, zdravstveni in izobraževalni sistem ter sistem skrbi za otroke. "To je resnično obsežna kriza. Glede na številke je druga največja za sirsko krizo, glede na hitrost rasti števila migrantov pa prva," je opozoril.

Združeni narodi so decembra lani objavili poziv za 665 milijonov evrov pomoči za venezuelske begunce in države, ki jih gostijo. Letos bodo potrebe skoraj dvakrat večje, navaja AFP.

Na konferenco sicer niso povabili ne predstavnikov vlade v Caracasu niti opozicije, ki jo vodi Juan Guaidó, ki se je na začetku leta razglasil za začasnega predsednika. Od takrat je večkrat pozival k prevratu v državi, tudi vojaškemu, omenjal pa je tudi možnost posredovanja ameriške vojske.