Vodstvo Krščansko-demokratske unije je danes soglasno potrdilo začetek koalicijskih pogajanj, potem ko sta to že v nedeljo storili vodstvi Krščansko-socialne unije in socialdemokratov. Glede na pravila CDU-ja uradna zelena luč vodstva ni nujna, se bo pa danes na temo koalicijskih pogajanj sestala še poslanska skupina CDU/CSU, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Stranke so po več dnevih uvodnih pogovorov našle kompromise glede ključnih spornih točk, med njimi s področja financ in migracij. Po koncu uvodnih pogajanj so predstavili 11-stranski usklajevalni dokument, ki bo uporabljen kot podlaga za koalicijska pogajanja.

Konservativna unija CDU/CSU je na februarskih volitvah zmagala z 28,6 odstotka glasov, medtem ko je SPD dosegel zgodovinsko najnižji izid (16,4 odstotka).

Vodja CDU-ja in najverjetnejši prihodnji kancler Friedrich Merz je tedaj dejal, da želi vladajočo koalicijo oblikovati v dveh mesecih po volitvah, in sicer do velike noči.

Zeleni nasprotujejo milijardnemu skladu za obrambo in infrastrukturo

Nemški Zeleni so danes sporočili, da ne nameravajo podpreti več milijard težkega sklada za obrambo in infrastrukturo, ki ga načrtujeta CDU/CSU in SPD. Sklad bo tako težko sprejet, saj je zanj potrebna dvotretjinska večina v parlamentu.

Vodji poslanske skupine Zelenih Katharina Dröge in Britta Hasselmann sta danes v Berlinu dejali, da sta poslancem svetovali, naj glasujejo proti predlogu.

Sovodja stranke Franziska Brantner je dejala, da Zeleni niso na voljo za financiranje volilnih daril Evropske unije in SPD-ja, saj da je potrebna bolj trajna reforma dolžniške zavore.

Zeleni so posvarili, da bi se lahko sklad izkoristil za izpolnjevanje nekaterih političnih prednostnih nalog. Obenem omemba podnebja v okviru posebnega sklada za infrastrukturo po njihovem mnenju ni zadostna, saj so investicije v boj proti podnebnim spremembam nujne.

CDU, CSU in SPD so se na uvodnih pogovorih za oblikovanje koalicije dogovorili o uvedbi spremembe dolžniške zavore v korist izdatkov za obrambo in za uvedbo proračunskega sklada za infrastrukturo v višini 500 milijard evrov.

Za sprejetje predlogov pa je v parlamentu potrebna ustavna dvotretjinska večina, ki je trojica strank nima ne v odhajajoči ne v novi sestavi parlamenta. Ta pa je vseeno bolj verjetno dosegljiva v odhajajoči sestavi parlamenta, v kateri so računali na glasove Zelenih, morda tudi liberalcev (FDP). V prihodnjem parlamentu imata namreč skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) in Levica skupaj več kot tretjino glasov.

Zdajšnji parlament bi sklad predvidoma obravnaval v četrtek, nato pa o njem dokončno glasoval prihodnji teden. Novi parlament se mora zbrati na ustanovni seji najpozneje do 25. marca.