Danska agencija za energijo je v sredo oznanila, da je dovolila, da cevi za Severni tok 2 v lasti ruskega Gazproma položijo po morskem dnu jugovzhodno od danskega otoka Bornholm, poroča nemški portal Deutsche Welle (DW).

V ruskih, finskih in švedskih vodah je postavljenih že 2.100 kilometrov plinovoda. V večji meri je končan tudi del plinovoda v Baltskem morju ob severni Nemčiji.

Del plinovoda na danskem ozemlju bo dolg 147 kilometrov, kot so sporočili iz podjetja Severni tok 2, bodo "v prihodnjih tednih" začeli "pripravljalna dela".

Danska odločitev naj bi razjezila ZDA, ki je v preteklosti trdno nasprotovala projektu Severni tok 2, češ da bo povečal odvisnost Evrope od ruskega plina.

ZDA želijo Evropi prodajati utekočinjen zemeljski plin, v zadnjih mesecih pa so grozile s sankcijami proti podjetjem, vpletenih v projekt.

Kot je sporočila Danska agencija za energijo, je bila Danska v skladu s Konvencijo ZN-a o pomorskem pravu "dolžna dovoliti gradnjo tranzitnega plinovoda".

Na začetku oktobra je sicer ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da bi ob morebitni danski zavrnitvi gradnje čez njihovo ozemlje projekt dokončali s spremembo trase tega dela plinovoda.

Plinovod je projekt Gazproma, a polovico od osmih milijard evrov, kolikor bo stal, prispeva pet evropskih podjetij za energijo in kemikalije, in sicer Shell, BASF, Uniper, Wintershall in ENGIE.

"Katastrofalna odločitev"

Medtem je levičarska danska stranka Rdeče-zeleno zavezništvo, ki podpira manjšinsko socialdemokratsko vlado, sporočila, da je odločitev agencije za energijo "katastrofalna za podnebje in evropsko energetsko politiko".

Trasa Severnega toka 2 v veliki meri sledi trasi obstoječega Severnega toka, projekt pa naj bi podvojil rusko dobavo plina Evropi čez Baltik.