Za dansko premierko je bil prvi postanek na dnevni turneji, med katero bo obiskala še Pariz in Bruselj, pogovor z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tako Frederiksen kot Scholz v skupni izjavi po srečanju nista neposredno omenjala Trumpa, sta pa zato v okviru razprav o vojni v Ukrajini poudarila, da se meje ne smejo premikati s silo, nakar je gostitelj v angleščini dodal frazo: "Za vse, ki jih to zadeva."

Scholz je poudaril, da si Nemčija in Danska delita poglede na svet in da razumeta pomen varnostnih politik. Frederiksen je ob tem še poudarila pomen miru.

Predsednica danske vlade je odpotovala še v Pariz, kjer se je srečala s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Po srečanju s predsednikom je dejala, da politični voditelji v Evropi in zunaj nje v celoti podpirajo spoštovanje mednarodnih meja.

"Jasno sporočilo prijateljev v nordijskih državah in Evropi, pa tudi zunaj nje, je, da je treba spoštovati ozemlja in suverenost držav. To je ključnega pomena za mednarodno skupnost, ki smo jo skupaj gradili od druge svetovne vojne," je Frederiksen dejala za televizijsko postajo TV2.

Frederiksen je nato odpotovala še v Bruselj, kjer jo je sprejel generalni sekretar Nata Mark Rutte.

Za obrambo Arktike dve milijardi evrov

Danska je napovedala velika obrambna vlaganja za arktično regijo, kjer bo v partnerstvu s Ferskimi otoki in Grenlandijo, ki se je pred kratkim znašla v središču ozemeljskih teženj ZDA, regionalni varnosti namenila skoraj dve milijardi evrov.

Načrt, ki vključuje nakup novih ladij, brezpilotnih letalnikov in krepitev satelitskih kapacitet, je javnosti predstavil obrambni minister Troels Lund Poulsen. "Sprijazniti se moramo s tem, da obstajajo resni izzivi glede varnosti in obrambe na Arktiki in v severnem Atlantiku," je dejal minister.

Danska igra pomembno vlogo na teh območjih zaradi dveh avtonomnih ozemelj, Ferskih otokov in Grenlandije – njen pomen redno poudarja novi ameriški predsednik Donald Trump, ki ne skriva želje, da se otok priključi ZDA, po potrebi tudi z vojaško silo.

"Mislim, da jo bomo imeli. In mislim, da si ljudje želijo biti z nami," je Trump povedal v sobotnem pogovoru o Grenlandiji z novinarji na predsedniškem letalu in opozoril na interese Rusije ter Kitajske v regiji.

Hkrati je dejal, da ne ve, kakšne pravice ima Danska do s surovinami bogatega ozemlja, a dodal, da bi bilo nasprotovanje Københavna "zelo neprijazno dejanje".

Trump je pred dnevi opravil tudi telefonski pogovor z dansko premierko Frederiksen, v katerem je vztrajal pri prevzetju Grenlandije. Bela hiša klica ni komentirala, Frederiksen pa je dejala, da Grenlandija ni na prodaj.

Po navedbah neimenovanih evropskih uradnikov, ki so bili seznanjeni s klicem, je to razjezilo Trumpa, ki naj bi bil nato v pogovoru agresiven, navaja britanski časopis Financial Times.

Frederiksen je sicer že večkrat poudarila, da Grenlandija ni na prodaj in da morajo o prihodnosti odločiti njeni prebivalci. To je dejal tudi grenlandski premier Mute Egede, ki velja za podpornika grenlandske neodvisnosti.

Frederiksen se ta teden podaja v Berlin, Pariz in Bruselj z namenom krepitve evropske enotnosti pred ameriško grožnjo.

Nedvoumno podporo Danski je na ponedeljkovem zasedanju zunanjih ministrov EU-ja izrazila visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas. Še pred tem se je predsednik vojaškega odbora EU-ja Robert Brieger v intervjuju, objavljenem v soboto, zavzel za nastanitev vojakov članic na otočju.