Hummelgaard je ob boku svoje kosovske kolegice Albulene Haxhiu pohvalil "plodno sodelovanje" med državama. "Zdaj smo prišli na Kosovo, ker potrebujemo pomoč pri dodatnih namestitvah v zaporih in centrih za pridržanje. In to je zelo velika pomoč za Dansko v času, ko naš zaporniški sistem poka po šivih," je povedal.

Dogovor je bil podpisan že leta 2021, a ga je kosovski parlament potrdil šele letos. Ko je bil sporazum podpisan, je, sodeč po uradni statistiki, populacija v danskih zaporih od leta 2015 zrasla za 19 odstotkov in v začetku leta 2021 presegla 4000 zapornikov, s čimer je presegla kapaciteto zaporov.

Sorodna novica Danska bo plačala 15 milijonov evrov za preselitev na izgon obsojenih tujcev v zapore na Kosovu

Priština bo zdaj dajala Københavnu v najem 300 celic v zaporu Gjilan, Danska pa bo zadolžena za obnovo in modernizacijo poslopja, da bi tako ta ustrezal danskim standardom. Projekt bo Kosovu prinesel 15 milijonov evrov, poroča Euronews.

Celice na Kosovu bodo uporabljali zgolj za tuje državljane, obsojene za zločine na Danskem, ki naj bi jih po prestani kazni deportirali v domovino.

Kot je povedal direktor kosovskih zaporov Ismail Dibrani, bodo imeli zaporniki iz Danske po omenjenih danskih naložbah v zaporu Gjilan tudi možnost zaposlitve.

"Vzpostavili bomo več delavnic, ki bodo služile za zaposlitev zapornikov, na voljo pa bo tudi več prostorov, kjer bodo imeli zaporniki možnost za delo. In za ta celotni projekt je bila pogodba podpisana v skladu s potrebami in zahtevami danske države," je dejal.

Skrbi zaradi potencialnih zlorab

A zaradi odločitve, da preselijo zapornike iz Danske na Kosovo, so zaskrbljene skupine za človekove pravice.

"V preteklosti so se že pojavljale kredibilne obtožbe zlorab. To ne pomeni, da se bo to zgodilo na Kosovu, zagotovo pa obstaja večje tveganje v primerjavi z danskimi zapori," je opozorila Therese Rytter, direktorica danske skupine za človekove pravice Dignity.

State Department v poročilu iz leta 2023 navaja, da čeprav zapori na Kosovu ustrezajo nekaterim mednarodnim standardom, pa nasilje med zaporniki, korupcija in neustrezno ravnanje z zaporniki z duševnimi boleznimi ostajajo velika težava. Odbor ZN-a proti mučenju pa je v svojem poročilu zapisalo, da jih skrbi dostop zapornikov do zdravstvene oskrbe in družinskih obiskov.

Dogovor med Dansko in Kosovom je podoben dogovoru, ki sta ga lani podpisala Albanija in Velika Britanija, ko so na stotine albanskih zapornikov poslali v albanske zapore v zameno za britansko podporo pri modernizaciji albanskega zaporniškega sistema.