Po delnih neuradnih izidih na tretjem mestu sledijo desno Domovinsko gibanje s 14 poslanci, konservativni Most in partnerji z 11 poslanci in zeleno-levi Zmoremo! z desetimi poslanci. Petodstotni parlamentarni prag so po dosedanjih izidih prestopili še Istrski demokratski zbor (IDS) s tremi mandati ter Neodvisna platforma Sever (NPS) predsednika Medžimurske županije Matije Posavca z dvema mandatoma in Fokus z enim.
Gre za porazdelitev 140 poslanskih mandatov, ki jih volijo v desetih volilnih enotah na Hrvaškem. Še tri poslance prispeva hrvaška diaspora v posebni volilni enoti, prav tako v svoji volilni enoti pa bodo osem poslancev izvolili v volilni enoti za narodne manjšine.
Za sestavo vlade bo potrebna podpora najmanj 76 poslancev v 151-članskem saboru.
Volilna udeležba je bila 61,01-odstotna.
Koalicija z delom Domovinskega gibanja ali štirimi manjšimi strankami?
Kot je za Odmeve poročala novinarka TV Slovenija Marta Razboršek, kaže, da ima HDZ za zdaj dovolj veliko prednost, da sestavi še eno stabilno vlado. Če bi HDZ sklenil koalicijo z Domovinskim gibanjem kot celoto, bi se moral odpovedati srbski manjšini, pri tem gre za tri poslanska mesta, na katera pa v HDZ-ju računajo. V teoriji bi tako lahko prišlo tudi do koalicije samo z delom Domovinskega gibanja. Lahko pa se bo zgodilo tako kot pred štirimi leti, da bo HDZ-ju dovolj že sodelovanje s štirimi manjšimi regionalnimi strankami.
"HDZ je osvojil več mandatov kot vsa levica skupaj, kar je odličen izid," je dejal vidni član stranke in aktualni notranji minister Davor Božinović za Novo TV, minister za gradbeništvo in nekdanji vodja poslanske skupine HDZ-ja v saboru Branko Bačić pa je za televizijo N1 povedal, da so več kot zadovoljni. V HDZ-ju so prepričani tudi, da bodo sestavili novo vlado.
V SDP-ju so medtem nad izidi razočarani. "Izidi so slabi, upanja nimamo več," je za HRT dejal Davor Matijević. Dodal je, da bi vodstvo stranke moralo prevzeti odgovornost. "Krivi smo vsi. Ni kriv samo Peđa Grbin, ampak celotno vodstvo."
Predsednik SDP-ja Grbin izidov še ni komentiral, prav tako ne predsednik
HDZ-ja Plenković.
V Domovinskem gibanju medtem plešejo in so navdušeni. Vodja stranke Ivan Penava je dejal, da "upa, da bodo krojili usodo Hrvaške" in z nasmehom dodal: "Domovinsko gibanje je tretja najmočnejša stranka na Hrvaškem."
Kot so predtem ocenili poznavalci, bo imel vodja HDZ-ja in trenutni premier Andrej Plenković glede na trenutna razmerja moči težave pri oblikovanju vladajoče koalicije, saj nobena izmed strank, ki se bodo uvrstile v sabor, ne želi v koalicijo z njimi. Za koalicijo bi HDZ potreboval vsaj eno od vodilnih desnih strank, Most ali Domovinsko gibanje. Svetovnonazorsko sta obe bližje HDZ-ju, vendar imata skupne negativne izkušnje s poskusi dosedanjega sodelovanja. V Zmoremo! so medtem že pred volitvami napovedali, da jih v vladi s HDZ-jem ne bo.
HDZ je na zadnjih volitvah dobil 66 poslanskih sedežev.
Kampanja v znamenju spora Milanović – Plenković
Volilno kampanjo je zaznamoval oster osebni spopad med predsednikom Zoranom Milanovićem (SDP in koalicijski partnerji) in premierjem Andrejem Plenkovićem (HDZ).
Milanović je dvignil veliko prahu z napovedjo, da bo kandidat največje opozicijske socialdemokratske stranke SDP za položaj premierja, napovedal je tudi kandidaturo na volitvah, a mu je to preprečilo ustavno sodišče.
Plenkovića in njegovo stranko HDZ pa je ves čas kampanje napadal z obtožbami o korupciji in plenjenju državne blagajne. "S saborsko večino bomo oblikovali vlado narodne rešitve in začeli na vso moč čistiti Avgijev hlev," je ena izmed njegovih spornih izjav iz predvolilne kampanje. Tudi Plenković s svojimi polemičnimi izjavami ni skoparil, zadnji dan predvolilne kampanje je tednik Nacional objavil dele njegovega govora, v katerem je z žaljivimi izrazi napadal morebitne koalicijske partnerje HDZ-ja.
Vlada je v predvolilni kampanji poudarjala svoje največje gospodarske dosežke in dobro upravljanje v izrednih okoliščinah. Januarja se je povprečna plača od leta 2023 povečala za 8,6 odstotka, Hrvaška pa je lani dosegla 2,8-odstotno gospodarsko rast, kar je precej nad povprečjem 27 držav Evropske unije. Med vladavino HDZ-ja, ki je glavni politični akter na Hrvaškem od njene osamosvojitve, je država vstopila tudi v Evropsko unijo in na skupni monetarni trg.
Ena največjih težav na Hrvaškem je korupcija. Plenkovićevo vlado je zaradi tega v zadnjih dveh mandatih zapustilo približno 30 ministrov, opozicijo pa je na noge dvignilo tudi nedavno imenovanje Ivana Turudića za generalnega državnega tožilca, saj so hrvaški mediji razkrili, da je bil v rednih stikih z ljudmi, obtoženimi korupcije.
Kot je v pogovoru za MMC dejala dopisnica Radia Slovenija Tanja Borčić Bernard, med volilnima programoma HDZ-ja in SDP-ja ni večjih razlik. "Vsi si želijo reforme pravosodja in zdravstva, nove stanovanjske politike in demografskih ukrepov. Večjih razlik ni razen pri skrajno desnem Domovinskem pokretu, ki ima v svojem programu precej strožjo politiko do prebežnikov in bi meje varoval z vojsko," je dodala.
Prvič volitve v sredo
Volitve na Hrvaškem so prvič potekale sredi tedna, predtem so večinoma potekale v nedeljo, izjema so bile le volitve 3. januarja 2000, ki so bile v ponedeljek. Po hrvaški zakonodaji je volilni dan dela prost dan, zato javne službe danes niso delovale, zaprti so bili tudi šole in vrtci ter večina podjetij, trgovine pa so bile z redkimi izjemami odprte.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje