Predsednik največje hrvaške stranke, Hrvatske demokratske zajednice (HDZ), Andrej Plenković, se na volitvah 17. aprila podaja v boj za tretji mandat predsednika vlade. Vendar bi HDZ zaradi množice korupcijskih afer, na katerih svojo kampanjo gradi opozicija na čelu s SDP-jem, lahko izgubil nekaj mest v primerjavi s prejšnjimi volitvami, kar bi lahko precej otežilo sklepanje prihodnje koalicije.

Vlada je v predvolilni kampanji poudarjala svoje največje gospodarske dosežke in dobro upravljanje v izrednih okoliščinah. Januarja se je povprečna plača od leta 2023 povečala za 8,6 odstotka, Hrvaška pa je lani dosegla 2,8-odstotno gospodarsko rast, kar je precej nad povprečjem 27 držav Evropske unije. Med vladavino HDZ-ja, ki je glavni politični akter na Hrvaškem od njene osamosvojitve, je država vstopila tudi v Evropsko unijo in na skupni monetarni trg.

Vendar obtožbe o korupciji ne pojenjajo, Plenkovićevo vlado je zaradi tega v zadnjih dveh mandatih zapustilo okoli 30 ministrov, opozicijo pa je na noge dvignilo tudi nedavno imenovanje Ivana Turudića za generalnega državnega tožilca, saj so hrvaški mediji razkrili, da je bil v rednih stikih z ljudmi, obtoženimi korupcije.

"Odločno proti korupciji"

Socialdemokratska stranka (SDP), največja stranka v opoziciji, svojo predvolilno kampanjo gradi na izrednem stanju v državi, HDZ-ju očita, da so njegove strukture v vseh porah družbe in da je država skorumpirana. "To je nekakšna osnova njihove kampanje, katere vodja je seveda Milanović," za MMC razlaga Tanja Borčić Bernard, dopisnica Radia Slovenija iz Zagreba.

SDP sicer vodi Peđa Grbin, vendar je glavno mesto opozicijskega voditelja v kampanji prevzel kar predsednik države Zoran Milanović, ki je celo napovedal kandidaturo na volitvah, vendar mu je to preprečilo ustavno sodišče. Kljub temu se Milanović ni odrekel pojavljanju v javnosti. "Sprva je Milanović zelo neposredno napovedoval, kaj bo storil, ko postane premier," poudarja Goran Čular, politolog s Fakultete političnih znanosti v Zagrebu. "Zdaj pa počne tisto, kar je že počel pretekla štiri leta – komentira izvršno oblast in HDZ."

Prah se od Milanovićeve napovedi kandidature še ni polegel, predvolilna kampanja pa se je tako zreducirala na besedne dvoboje med njim in člani HDZ-ja.

Čular poudarja, da Milanovićev pristop na neki način tudi onemogoča širšo razpravo, še posebej, kar se tiče SDP-ja, za katerega se zdi, da ga je Milanović s svojo vključitvijo v kampanjo zasenčil. "Druge opozicijske stranke si še vedno prizadevajo pridobiti čas v medijih in se le poredko sklicujejo na Milanovića," za MMC razloži Čular in doda, da načenjanje tem, ki niso v ospredju, še najbolj uspeva strankama Most in Zmoremo!. "HDZ-ju po eni strani vse to zelo odgovarja. Plenković je Milanovića oklical kot 'rušitelja ustave', s katerim ne želi imeti opravka, provociranje Milanovića pa je prepustil preostalim svojim ministrom," dodaja Čular.

Le ideološke razlike med izbirami

Vendar med volilnima programoma HDZ-ja in SDP-ja ni večjih razlik, poudarja Borčić Bernard. "Vsi si želijo reforme pravosodja in zdravstva, nove stanovanjske politike in demografskih ukrepov. Večjih razlik ni, razen pri skrajno desnem Domovinskem pokretu, ki ima v svojem programu precej strožjo politiko do migrantov in bi meje varoval z vojsko," dodaja.

"V kampanji ni ničesar vsebinskega. Tudi če bi bilo, volivcev niti ne zanima vsebina," sklene Borčić Bernard. "Razlike so pravzaprav bolj ideološke."

HDZ po anketah s slabšim izidom kot pred štirimi leti

Hrvaška radiotelevizija HRT je pretekli teden objavila javnomnenjsko raziskavo, ki je vključevala 10 od 12 volilnih enot – brez volilnih enot, namenjenih diaspori in osmim manjšinskim poslancem.

HDZ bi po raziskavi prejel 60 poslanskih mest, šest manj kot na preteklih volitvah. SDP-jeva koalicija Reke pravice, ki so jo sprva imenovali Koalicija za boljšo Hrvaško, bi prejela 44 poslanskih mest, tri mandate več od koalicije Restart leta 2020 pod vodstvom nekdanjega predsednika SDP-ja Davorja Bernardića, ki je od takrat še s 17 poslanci zapustil SDP. Domovinsko gibanje (Domovinski pokret) bi prejelo 14 mandatov, dva manj kot na prejšnjih volitvah, ko je stranko vodil Miroslav Škoro.

Stranka Most bi z mandatom več kot leta 2020 dobila devet poslanskih mest. Stranka Zmoremo! (Možemo!) bi prav tako prejela devet poslanskih sedežev, Istrsko demokratsko gibanje (IDS) bi z mestom manj pristalo na dveh stolčkih, po eno poslansko mesto pa bi prejela stranka Fokus in lista međimurskega župana Matije Posavca.

A izid manjših strank na volitvah je težko oceniti, opozarja Čular, vendar predvideva, da bodo bolj ali manj ponovile dosežke iz preteklih volitev. Ankete so se leta 2020 zelo zmotile, sicer dodaja, predvsem pri napovedi izidov velikih strank.

Več možnosti za koalicijo ima še vedno HDZ

Kot pravita sogovornika, HDZ upa, da bo sam prejel dovolj poslanskih mest in mu ne bo treba sklepati večjih koalicij, saj lahko računa na podporo predstavnikov narodnostnih manjšin. Vendar prve ankete kažejo, da bo HDZ-ju za potrebno večino, ki znaša 76 mandatov, zmanjkalo nekaj ključnih poslanskih mest in se bo verjetno obrnil k Domovinskemu gibanju, ki ga vodi Ivan Penava, nekdanji član HDZ-ja in župan Vukovarja. Vendar obstaja majhna verjetnost, da bi dobil podporo celotne stranke.

"Znalo bi se zgoditi, da Domovinsko gibanje razpade, saj člani pravijo, da ne bodo v nobeni vladi, v kateri so Srbi," pravi Borčić Bernard. Srbska manjšina na Hrvaškem ima namreč med osmimi manjšinskimi poslanci, na katere računa HDZ, tri poslanska mesta, HDZ pa bi lahko z Domovinskim gibanjem sklenil dogovor, a brez srbskih poslancev. "Na koncu bo to politična trgovina," sklene Borčić Bernard.

Po drugi strani bo SDP z Milanovićem na čelu skušal združiti vse druge stranke razen HDZ-ja, pravi Čular. "Zelo težko je verjeti, da bodo leve stranke lahko dosegle tako dober izid, da jim za vzpostavitev koalicije ne bi bil potreben nekdo z desnice ali celo celotna desnica." Manjše stranke trenutno niso pripravljene na takšna združevanja in širšo koalicijo ter pogojujejo sodelovanja, v Zmoremo! so sodelovanje v vladi že zavrnili. Po drugi strani pa Milanović upa, da bodo v primeru sestavljanja koalicije svoje pogoje opustile.

"V nekem trenutku je SDP-ju postalo jasno, da nikakršna alternativa HDZ-ju ne bo mogoča, če se ne bo zgodilo združevanje strank levice in desnice," pravi Čular in dodaja, da bi bilo to prvič na Hrvaškem, da bi se skušala skleniti tako široka koalicija.

Evropske volitve v drugem planu

Evropske volitve, ki jih je predsednik republike razpisal za 9. junij, za zdaj ostajajo v drugem planu, pravita sogovornika. "Menim, da bo kampanja za evropske volitve ostala v popolni senci parlamentarnih volitev, še posebej, če po volitvah nastopi dramatično obdobje sestavljanja vlade," pravi Čular in dodaja, da je popolnoma jasno, da nihče ne bo posvečal pozornosti evropskim volitvam, če bo izid parlamentarnih volitev negotov. "Vprašanje je, ali bodo imele stranke sploh dovolj energije za obe kampanji," opaža Čular. "Vprašanje je tudi, ali je bodo imeli tudi državljani."

"Vsebinsko je to zelo dolgočasna kampanja," dodaja Borčić Bernard, saj so popolnoma izostale tudi mednarodne teme ter odnosi s sosednjimi državami. Ukrajina se omenja le takrat, ko Plenković napada Milanovića in ga okliče za rusofila, opažata sogovornika. "To je eden od argumentov, ki ga Plenković uporablja takrat, ko hoče zaigrati na nacionalno noto in nasprotnikom očita, da so bili na napačni strani zgodovine, ko so glasovali proti pomoči Ukrajini in urjenju ukrajinskih vojakov na Hrvaškem," razloži dopisnica iz Zagreba.

Tema, ki pa je vendar bolj notranjepolitična kot mednarodna, še dodaja Čular, je odnos do priseljencev, predvsem o nadzoru prihoda tujih delavcev s ponovnim uvajanjem kvot za delovna dovoljenja, ki so bila ukinjena, ter o tem, ali se morata policija in vojska bolj angažirati pri varovanju meje.

Majhne spremembe v volilni zakonodaji

Večje spremembe na hrvaškem političnem parketu, še posebej glede položaja manjših strank, preprečuje tudi volilni sistem, ki bolj ustreza večjim strankam. V 10 volilnih enotah, ki obsegajo ozemlje Hrvaške, je zastopanih približno enako število volivcev, vendar meje enot ne sledijo mejam županij, zaradi česar volilnemu sistemu že dolgo očitajo slabo reprezentativnost.

"To je nominalno proporcionalen sistem, vendar je zaradi majhnega števila mandatov, ki se delijo po volilnih enotah, velikega števila glasov, ki ostanejo pod pragom, in d'Hondtove metode preračunavanja sistem precej nesorazmeren na ravni volilnih enot, zaradi česar so večje stranke bolj zastopane," razlaga Čular, ki na Fakulteti pravnih znanosti v Zagrebu poučuje značilnosti hrvaškega volilnega sistema. "Na državni ravni je položaj malo boljši, saj se nekatere prezastopanosti med seboj izničijo."

Hrvaški parlament je lani septembra sprejel nov zakon o volilnih enotah, saj je ustavno sodišče odločilo, da te niso reprezentativne. Vendar so spremembe v zakonu minimalne, poudarja Borčić Bernard, vsaka volilna enota ima približno enako število volivcev, a zakon bistveno ne spreminja mej volilnih enot. "HDZ-jeva vlada je novi zakon spisala tako, da odgovarja največji stranki," poudarja. "Če bi imeli drugačen volilni sistem, bi lahko bili izidi bistveno drugačni."