Trditve o uporabi oborožene sile proti "suverenosti, ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti" se bodo odslej lahko vložile na sodišče v Haagu, navaja Guardian. Novega ukrepa sicer ni mogoče uveljavljati retrospektivno, denimo za ameriško invazijo na Irak leta 2003.

Doslej je zakonsko dopolnilo ratificiralo le 35 izmed 123 članic ICC-ja, s čimer so njihovi voditelji postali kazensko odgovorni v primeru začetka vojne. Nekatere svetovne velesile, kot so Združeno kraljestvo, Francija in Japonska, dopolnila še niso podpisale in so lobirale, da bi preložile aktivacijo. Uradno iz razloga, da naj bi dopolnilo potrebovalo "več jasnosti" preden stopi v veljavo, še poroča Guardian.

Prvo stalno mednarodno kazensko sodišče medtem prav danes praznuje 20. obletnico od ustanovitve. Pravno podlago za njegovo ustanovitev, rimski statut, je 17. julija 1998 sprejelo 120 držav. Statut je začel veljati 1. julija 2002, ko ga je ratificiralo 60 držav.

Ustanovitev pred 20 leti
Mednarodna skupnost si je vse od nürnberških in tokijskih procesov po drugi svetovni vojni prizadevala ustanoviti stalno mednarodno kazensko sodišče. Pot v to smer je bila v 90. letih prejšnjega stoletja začrtana z ustanovitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando.

Ker sta bili ti sodišči ustanovljeni le za sojenja za zločine, ki so bili storjeni znotraj točno določenega časovnega obdobja in določenega oboroženega spopada, je bilo pozneje doseženo splošno soglasje, da je treba ustanoviti stalno mednarodno kazensko sodišče. Mednarodni skupnosti je to uspelo po burni diplomatski konferenci v Rimu 17. julija 1998.

ICC je neodvisna mednarodna organizacija, katere naloga je pred roko pravice pripeljati odgovorne za hude mednarodne zločine, vključno z vojnimi zločini, zločini proti človečnosti in genocid, ko državna sodišča tega ne morejo ali ne želijo storiti. Sodišče s sedežem v Haagu ni del sistema Združenih narodov.

V teku 11 preiskav
Na spletni strani ICC-ja so ob obletnici nastanka spomnili, da lahko dajo glas in obraz neštetim žrtvam, rimski statut pa je postavil najvišje pravne standarde. Urad tožilca pri ICC-ju trenutno vodi 11 preiskav, z izjemo Gruzije se vse nanašajo na afriške države, v teku je tudi deset preliminarnih preiskav. Sodišče je doslej zaprlo šest primerov, v štirih primerih je sojenje v teku, v enem je bil obsojeni v prizivnem postopku oproščen.

Afriški voditelji ICC-ju očitajo pristranskost
Statuta mednarodnega sodišča sicer velesili Rusija in ZDA nista ratificirali. Tudi vplivne države, kot so Kitajska, Indija, Pakistan in Turčija, pa tudi od vojne razdejani Irak, statuta niso podpisali oz. niso člani sodišča. Sodišče se je obenem znašlo pod kritikami nekaterih afriških držav, da je pristransko in da je orodje zahodnega imperializma, saj kaznuje le voditelje manjših, šibkih držav, medtem ko ignorira zločine bogatejših in vplivnejših držav.

Afriška unija je lani podprla načrte več afriških držav o množičnem izstopu iz ICC-ja, vendar sta za zdaj izstopili dve državi, Južna Afrika in Burundi. Gambija je po menjavi vlade lani spremenila odločitev in ostala članica sodišča. Potem ko je ICC napovedal preiskavo zunajsodnih pobojev v vojni proti mamilom na Filipinih, je kontroverzni predsednik Rodrigo Duterte prav tako sprožil postopek izstopa in napovedal "konec sodišča".

HRW poziva h krepitvi podpore sodišču
Pri organizaciji za človekove pravice Human Rights Watch so ob obletnici izpostavili, da bi morale države članice zaradi naraščanja izzivov okrepiti podporo sodišču. Njegova dejavnost bi bila namreč po mnenju HRW-ja potrebna še v številnih drugih krajih. S prstom so pokazali tudi na nezadostno finančno podporo držav članic, ki pokrivajo proračun sodišča, na nezadostno podporo vlad pri izvajanju preiskav in aretacij, prav tako pa na napake predstavnikov sodišča.

Ob 20. rojstnem dnevu ICC-ja bodo na sedežu sodišča v Haagu in na sedežu ZN-a v New Yorku pripravili niz dogodkov, današnji dan pa je tudi dan mednarodnega kazenskega pravosodja.