Veliko držav globalnega juga oboroževanja Ukrajine ne podpira, je z Münchenske varnostne konference za Radio Slovenija poročala dopisnica RTV Slovenije iz Nemčije Polona Fijavž.

Predsednica namibijske vlade Saara Kuugongelwa-Amadhila je denimo dejala, da zapravljanje denarja za orožje ne pomaga nikomur, saj omogoča pobijanje med Rusi in Ukrajinci.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je na konferenci dejala, da če bo Rusija prenehala bombardirati Ukrajino in umaknila svoje sile, potem bo "mir po vsem svetu".

Namibijska premierka je na drugi strani opozorila, da vojne divjajo tudi na palestinskih ozemljih, v Jemnu in Iraku, pa ni take odločnosti med zaveznicami.

Države "globalnega juga" tudi opozarjajo, da diplomacija ni kos vsem zadevam in da je treba pogledati številne ostale težave, ki jih ima neenotni svet. Poudarjajo izpuste toplogrednih plinov, s katerimi razvite industrijske države onesnažujejo okolje, žrtve pa so prav na globalnem jugu. Pozivajo, da se je treba pogajati tudi o teh vprašanjih, še poroča Polona Fijavž.

Harris: Rusija v Ukrajini zakrivila zločine proti človečnosti.

Ameriška podpredsednica Kamala Harris je na Münchenski varnostni konferenci dejala, da je ameriška vlada uradno ugotovila, da je Rusija v Ukrajini zakrivila zločine proti človečnosti.

"V primeru dejanj Rusije v Ukrajini smo pregledali dokaze, poznamo pravne standarde, in ni dvoma: Bili so zločini proti človečnosti," je v svojem govoru dejala Harris.

Napovedala je, da bodo storilci, njihovi nadrejeni in vsi, ki so bili v zločine vpleteni, kaznovani.

Kot poroča Reuters, uradna ugotovitev ZDA, do katere je prišlo po pravni analizi in analizi dejstev ameriškega zunanjega ministrstva, ne bo imela takojšnjih posledic na vojno v Ukrajini.

Washington pa upa, da bo s tem dodatno osamil ruskega predsednika Vladimirja Putina in spodbudil kaznovanje članov ruske vlade na mednarodnih sodiščih in s sankcijami.

Vlada predsednika ZDA Joeja Bidna je že sporočila, da je Rusija kriva vojnih zločinov, a zločini proti človečnosti so po mednarodnem pravu še hujša kršitev. Da je Rusija kriva vojnih zločinov, je ugotovila tudi ZN-ova preiskava.

Ursula von der Leyen v Münchnu pozvala k povečanju vojaške pomoči Ukrajini

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je drugi dan varnostne konference v Münchnu pozvala k okrepitvi vojaške podpore Ukrajini in pospešitvi proizvodnje vojaške opreme.

"Še naprej moramo zagotavljati in krepiti obsežno podporo, potrebno za premagovanje imperialističnih načrtov ruskega predsednika Vladimirja Putina," je poudarila von der Leyen in hkrati pozvala k pospešitvi proizvodnje vojaške opreme, zlasti streliva, ki ga Kijev nujno potrebuje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Njenim pozivom se je pridružil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je dodal, da je dobava orožja Kijevu edini način, da se zoperstavimo Moskvi. Ponovno je opozoril, da mora Ukrajina zmagati ter obstati kot suverena in neodvisna država v Evropi. "Če v Ukrajini zmaga Putin, bo to zanj in za druge avtoritarne voditelje sporočilo, da lahko z uporabo vojaške sile dosežejo svoje cilje," je še dodal.

Sunak: Velika Britanija bo prva zagotovila orožje daljšega dosega

Britanski premier Rishi Sunak je medtem na srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem poudaril potrebo po razmisleku o krepitvi ukrajinske dolgoročne obrambe. Države naj tako ne razmišljajo le o zagotovitvi miru na kratki rok.

Pozval je tudi k okrepitvi vojaške podpore. "Zdaj je čas, da povečamo našo vojaško podporo. Skupaj moramo Ukrajini pomagati zaščititi njena mesta pred ruskimi bombami in iranskimi brezpilotnimi letali. Ravno zato bo Velika Britanija prva država, ki bo Ukrajini zagotovila orožje daljšega dosega," je dejal.

Poudaril je, da je zmaga Ukrajine edini način za končanje trpljenja, ki ga povzroča Rusija. "Ukrajina ima vso pravico, da se brani, za to pa potrebuje tanke, sisteme zračne obrambe in artilerijo. Orožje daljšega dosega bi pomagalo tudi pri protiofenzivi za ponovno zavzetje okupiranega ozemlja," je še dodal.

Izognil pa se vprašanjem o morebitni dobavi bojnih letal in zgolj dejal, da bo v Veliki Britaniji v prihodnosti potekalo usposabljanje ukrajinskih pilotov.

Harris in Sunak o "globalni vojni"

Britanski premier Sunak in podpredsednica ZDA Harris sta medtem obsodila države, ki so politično ali vojaške podprle prizadevanja ruskega predsednika Putina v Ukrajini, so sporočili iz Sunakovega urada in vojno opisali kot "globalno vojno".

"Strinjala sta se, da je Putinova vojna v Ukrajini globalna vojna, tako v smislu vpliva na prehransko in energetsko varnost kot v smislu posledic za mednarodno sprejete norme, kot je suverenost," so zapisali v izjavi.

Marin: Potrebujemo vzvod proti avtoritarnim državam

Finska predsednica vlade Sanna Marin pa je opozorila, da bi Zahod lahko preprečil rusko invazijo, če bi se odločneje odzval na rusko priključitev Krima leta 2014. Ob tem je dejala, da je Rusija z invazijo pričakovala, da se bodo stvari odvijale tako kot na Krimu in da bo vojno dobila preprosto in hitro.

"Iz sedanjih razmer se moramo nekaj naučiti. Mislim, da je najpomembnejša lekcija ta, da ne smemo biti naivni," je opozorila. Prepričana je, da je edini način za dosego miru in zagotovitev mednarodnega reda krepitev moči Evrope in demokratičnih držav.

"Potrebujemo vzvod proti avtoritarnim državam, kot je Rusija. Prisiliti jih je treba, da dvakrat premislijo, ali res želijo uporabiti silo proti drugim," je še dodala.

Peking napoveduje svojo mirovno pobudo za Ukrajino

Kitajski visoki diplomat Vang Ji je medtem na konferenci napovedal kitajsko mirovno pobudo za končanje vojne proti Ukrajini. "Predstavili bomo kitajsko stališče o politični rešitvi ukrajinske krize. Trdno bomo stali na strani miru in dialoga," je dejal.

"Za varnejši svet moramo spoštovati načela Ustanovne listine Združenih narodov," je poudaril in pozval k mirnemu reševanju sporov z dialogom, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Sporov med državami ne bi smeli reševati s prisilo ali enostranskimi sankcijami. To je kontraproduktivno, saj vodi v neskončne težave. Dialoga ne smemo nikoli zapostaviti, miru je vendarle treba dati priložnost," je še dodal.

"Ali želijo ZDA sestreliti vsak balon?"

Vang je tudi ostro kritiziral ameriško sestrelitev kitajskega balona v začetku meseca. Dejanja Washingtona je označil za absurdna in histerična ter opozoril, da je sestrelitev balona kršila mednarodna pravila.

"Na nebu je veliko balonov, ki pripadajo številnim državam. Ali želite sestreliti vsakega od njih?" je vprašal Vang in ZDA pozval, naj ne počnejo takšnih absurdnih stvari samo zato, da bi preusmerile pozornost s svojih notranjih težav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prepričan je tudi, da ima administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna napačno predstavo o Pekingu. Ob tem je opozoril, da Washington poskuša očrniti Kitajsko, medtem ko sam izvaja politike, ki so v nasprotju z njegovimi paradigmami.

ZDA je obtožil protekcionizma in enostranskega ukrepanja na področju gospodarstva. "Upamo, da bo ameriška stran do Kitajske zavzela bolj pragmatičen in proaktiven pristop ter sodelovala z nami, da bi naše dvostranske vezi ponovno sprejele pot zdravega razvoja," je še dodal.

Pred skoraj dvema tednoma so ameriške sile nad Atlantskim oceanom ob obali zvezne države Južna Karolina sestrelile domnevni kitajski vohunski balon. Washington je nato Peking obtožil, da želi vohuniti za njihovimi vojaškimi objekti, Kitajska pa trdi, da je šlo za civilno plovilo namenjeno vremenskim raziskavam.