Evropski poslanci so že na začetku julija podprli vključitev jedrske energije in plina v taksonomijo – sistem označevanja trajnostnih naložb in dejavnosti, ki je pomemben vodnik za vlagatelje v tako imenovane ESG-naložbe, torej okoljske in socialne, in to na prostovoljni osnovi.

Evropska komisija, ki je pripravila to uredbo, meni, da imajo v času zelenega prehoda zasebne naložbe v dejavnosti, povezane z jedrsko energijo in plinom, pomembno vlogo, zato je predlagala, da se nekatere tovrstne dejavnosti vključijo med prehodne dejavnosti, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb. To pa naj bi pomagalo zbrati milijarde sredstev, potrebnih za podnebni preobrat, in utrlo pot EU-ju, da bi do leta 2050 dosegel cilj ničelnih izpustov toplogrednih plinov.

Že takrat sta temu nasprotovala Avstrija in Luksemburg in naznanila, da bosta umestitev jedrske energije in plina med zelene dejavnosti izpodbijala na Sodišču EU-ja.

Avstrijska ministrica za energijo Leonore Gewessler je uredbo označila kot "program zelenega pranja jedrske energije in fosilnega zemeljskega plina" in presodila, da je Evropska komisija z njo predvsem izpolnjevala želje jedrskega lobija.

Avstrija se v tožbi sklicuje na poročilo mednarodnih strokovnjakov, po katerem jedrska energija ni trajnostna, hkrati pa opozarja, da uredba nima ustrezne pravne podlage, saj da komisija nima pristojnosti sprejemanja tako daljnosežnih političnih odločitev. Poleg tega se Avstrija sklicuje na postopkovne napake, saj naj bi bilo na voljo premalo časa za razpravo o tem vprašanju.

Načrtovani začetek veljavnosti novih pravil je načeloma še mogoče preprečiti, če bi se tako izreklo 20 od 27 držav članic EU-ja z najmanj 65 odstotki celotnega prebivalstva Unije, vendar se za zdaj to zdi malo verjetno.