Parlament je tako zunanji ministrici Karin Kneissl naložil, da si dvostransko prizadeva za uradno priznanje manjšine.

V Sloveniji naj bi po nekaterih ocenah živelo okoli 2.000 pripadnikov nemško govoreče skupnosti, ki sicer ne živijo na strnjenem območju. Za njihovo priznanje v slovenski ustavi po vzoru italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji se Avstrija zavzema že nekaj časa, k temu je 20. marca v Ljubljani pozvala tudi zunanja ministrica.

Slovenija medtem meni, da položaj nemško govoreče skupnosti ustrezno rešuje sporazum o sodelovanju na področju kulture, izobraževanja in znanosti med Slovenijo in Avstrijo iz leta 2001. Del sporazuma je namreč interpretativna izjava, v kateri je zapisano, da pripadnikom nemško govoreče skupnosti v Sloveniji pripadajo pravice po 61. členu slovenske ustave, ki govori o izražanju narodne pripadnosti. "Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo," piše v omenjenem členu ustave.

Podobno resolucijo je avstrijski parlament sprejel leta 2014. Ni pa parlament danes podprl zahteve opozicijskih socialdemokratov, da bi za spoštovanje jezikovnih in kulturnih pravic nemško govoreče skupnosti v Sloveniji vključili tudi Svet Evrope. Za zaščito avstrijske manjšine v drugi državi ni potreben Svet Evrope, to je naloga avstrijskega parlamenta, je dejal poslanec iz vrst skrajnodesnih svobodnjakov (FPÖ) Josef A. Riemer.

Pobudniki: Nemško govoreča skupnost diskriminirana
V resoluciji sta Riemer in Reinhold Lopatka iz konservativne Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) navedla, da je nemško govoreča skupnost v nasprotju s slovensko narodno skupnostjo v Avstriji vsakodnevno deležna raznovrstne diskriminacije in ni priznana kot manjšina. Resolucija zato Slovenijo poziva, da nemško govoreči skupnosti prizna enake pravice, kot veljajo za pripadnike italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji.

"Ne more biti, da je manjšina v Evropi 21. stoletja v primerjavi z drugimi še vedno zapostavljena," je kritiziral Riemer. Dodal je, da je Slovenija zadnja postkomunistična država, ki nemško govoreči skupnosti z ustavo ni priznala manjšinskih pravic. Tudi Lopatka je menil, da je od Slovenije "stvarno neupravičeno", da razlikuje med posameznimi narodnimi skupnostmi.

Kot je še ocenil Riemer, je Avstrija v zadnjih letih za slovensko manjšino storila veliko. Pri tem je omenil kompromis o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem.

Kurz zahteval priznanje že leta 2014
Nikolaus Berlakovich (ÖVP) je opozoril, da je zdajšnji kancler Sebastian Kurz v svoji prejšnji vlogi kot avstrijski zunanji minister že leta 2014 od Slovenije zahteval priznanje manjšine za nemško govorečo skupnost.

Tudi socialdemokrati so podprli resolucijo. Varstvo manjšine in priznanje njenih pravic je za SPÖ bistveni del integrirane Evrope, je dejal poslanec Andreas Schieder.

Tudi Harald Trochs (SPÖ) je menil, da nemško govoreča skupnost v Sloveniji ni deležna enakopravne obravnave in da ni mogoče govoriti o njenem varstvu. Velikost manjšine ne more biti odločilna za to, katere pravice bo imela, je dejal.

Da je treba nemško govorečo skupnost v Sloveniji priznati kot manjšino, sta podprla tudi Philip Kucher (SPÖ) in Martha Bissmann (Lista Pilz), dodala pa, da razmere zaradi politike avstrijskih svobodnjakov niso preproste. "Spoštovanje, ki ga zahtevate od drugih, morate uresničevati tudi sami," je Kucher kritiziral avstrijsko skrajno desnico.

Slovensko nepriznanje svobodnjaki izkoriščajo kot izgovor, da upravičujejo diskriminacijo slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, je dejala Martha Bissmann.

Zunanja ministrica Karin Kneissl napovedala, da bo po junijskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji to temo znova uvrstila na dnevni red.