Gre za okoli 5000 prosilcev za azil, ki čakajo v begunskih centrih v Egejskem morju na grških otokih, so v četrtek v Atenah napovedali predstavniki EU-ja in Grčije. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je dejala, da se s predlogom strinja tudi grška vlada.

Ponudba za "prostovoljno vrnitev", kot jo je označila, bo prebežnikom na voljo en mesec, velja pa le za tiste, ki so v Grčijo prišli pred 1. januarjem letos. Izključeni so torej tisti iz zadnjega prebežniškega vala po 28. februarju, ko jim je Turčija odprla pot v Evropo.

"Jasno je, da se srečujemo z nacionalno krizo in moramo varovati svoje meje," je po pogovorih z evropsko komisarko dejal grški minister, pristojen za migracije, Notis Mitarachi. Pri prostovoljnem vračanju prebežnikov naj bi sodelovali tudi Mednarodna organizacija za migracije (IOM) in Agencija EU-ja za zunanje meje Frontex.

Napetosti na turško-grški meji

Grčija se je znašla pod hudim pritiskom, odkar je Turčija prenehala na svojem ozemlju zadrževati prebežnike. Atene so pred dnevi zato tudi objavile, da bodo začasno prenehale sprejemati vloge za podelitev azila.

Na grških otokih je v prenatrpanih begunskih centrih tudi veliko otrok, ki so sami, brez staršev, sorodnikov ali skrbnikov. Po nekaterih ocenah naj bi bilo tam več kot 5500 otrok in mladoletnikov brez spremstva. Skupno pa naj bi bilo v taboriščih na grških otokih skoraj 42.000 ljudi, čeprav je v njih prostora le za 6000, piše BBC. Med njimi je veliko Sircev, pa tudi Afganistancev, Pakistancev in ljudi iz zahodne Afrike. Ni jasno, koliko med njimi jih je upravičenih do statusa begunca.

Sedem držav članic Evropske unije – Nemčija, Francija, Portugalska, Irska, Finska, Hrvaška in Luksemburg – je že zagotovilo, da bodo iz teh prebežniških centrov sprejele skupaj najmanj 1600 otrok in najstnikov.

To "je dober začetek" pri krepitvi solidarnosti z Grčijo, je poudarila Johanssonova, a dodala, da "še vedno ne obstaja skupna evropska migracijska in azilna politika".