Nato je zakon označil za korak v napačno smer, visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je Tbilisi pozval, naj ga umakne. Visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk pa je izrazil obžalovanje ob sprejetju zakona.

"Sprejetje tega zakona negativno vpliva na napredek Gruzije na poti v EU," je v skupni izjavi z evropskim komisarjem za širitev Oliverjem Varhelyijem poudaril Borrell. Ob tem je pozval gruzijske oblasti, naj umaknejo zakon, ki nevladne organizacije, financirane iz tujine, označuje kot tuje agente. Gruzijski parlament je sporni zakon sprejel v torek.

Zakon po Borrellevih besedah ni v skladu s temeljnimi normami in vrednotami EU-ja, saj bo spodkopal delo civilne družbe in neodvisnih medijev. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije je ob tem zagotovil, da je EU pripravljen še naprej podpirati Gruzijce, ki si prizadevajo za evropsko prihodnost.

Borrell je še poudaril, da EU podpira gruzijsko ljudstvo, njegovo odločitev za demokracijo in prihodnost Gruzije v EU-ju. Opozoril je tudi, da so zastraševanje, grožnje in fizični napadi na civilne akterje, politike, novinarje in njihove družine nesprejemljivi in da morajo gruzijske oblasti ta dejanja preiskati.

V Bruslju so že pred sprejetjem zakona opozorili, da bo potrditev Gruzijo ovirala na njeni poti v EU.

Tudi Nato je danes opozoril Gruzijo, da je sprejetje novega zakona korak v napačno smer, stran od evropskega in evroatlantskega povezovanja. "Gruzijo pozivamo, naj spremeni smer in spoštuje pravico do mirnih protestov," je na družbenem omrežju X še zapisala tiskovna predstavnica zavezništva Farah Dakhlallah.

Sorodna novica V Gruziji po sprejetju spornega zakona policija nad protestnike

"Oblasti in poslanci so se odločili, da ne bodo upoštevali številnih opozoril zagovornikov človekovih pravic in organizacij civilne družbe. Posledice za pravice do svobode izražanja in združevanja v Gruziji so zdaj žal velike," pa je poudaril visoki komisar ZN-a za človekove pravice Türk.

Člana Evropske komisije, Borrell in Varhelyi, sta skupno izjavo podala po večdnevnem sporu med članicami EU-ja. Sprva so poskušali doseči dogovor med 27 vladami članic bloka, vendar v skupni izjavi nista hoteli sodelovati Madžarska in Slovaška, so dejali diplomatski viri.
Nato je minilo še več časa, da sta se dogovorila še Borell, španski socialdemokrat, in Varhely, ki ga je imenovala nacionalistična vlada njegove države.

ZDA so že v torek sporočile, da bodo morale zaradi "zakona v ruskem slogu" znova razmisliti o odnosih z Gruzijo.

Protestniki zakon označujejo za politično represijo

V skladu z zakonom, ki se zgleduje po ruski zakonodaji, se bodo morale nevladne organizacije, ki prejemajo 20 ali več odstotkov prihodkov iz tujine, registrirati kot delujoče pod tujim vplivom. Zaradi zakona v zakavkaški državi od začetka aprila potekajo množični protivladni protesti. Protestniki, med katerimi prevladujejo mladi, menijo, da je zakon sredstvo politične represije in v nasprotju z dolgoletnim ciljem Gruzije, da se pridruži EU-ju.

Vlada v Tbilisiju po drugi strani trdi, da želi z zakonom zagotoviti večjo preglednost pri financiranju nevladnih organizacij iz tujine. Zagotavlja, da zakon ne predvideva kazenske odgovornosti, temveč le globe, če organizacija ne bi hotela razkriti izvora sredstev.

Gruzijska predsednica Salome Zurabišvili, ki je proevropsko usmerjena in v sporu z vlado, naj bi na zakon vložila veto, vendar vladajoča stranka Gruzijske sanje vztraja, da ima dovolj glasov, da jo preglasuje.