Pred parlamentom se je že pred začetkom seje zbralo okoli 2000 protestnikov, po sprejetju zakona pa so se še okrepili, zato so oblasti nad protestnike, večinoma mlade, poslale policiste v zaščitni opremi.

Zvečer pa se jih je zbralo še več tisoč. Med drugim so pridržali najmanj 13 protestnikov.

Zaradi zakona sicer v tej zakavkaški državi že od začetka aprila potekajo množični protivladni protesti.

Poslanci so predlog zakona sprejeli s 84 glasovi za in 30 proti. Današnja obravnava je bila sicer zgolj formalnost, saj ima vlada pod vodstvom stranke Gruzijske sanje, ki je predlog zakona vložila v postopek, v parlamentu absolutno večino. Je pa med obravnavo v parlamentu izbruhnil pretep med poslanci vladajoče stranke in opozicije.

V skladu s sprejetim zakonom se bodo morale nevladne organizacije, ki prejemajo 20 ali več odstotkov prihodkov iz tujine, registrirati kot delujoče pod "tujim vplivom", sicer jim grozi denarna kazen.

Vladajoča stranka trdi, da je zakon potreben za večjo preglednost financiranja nevladnih organizacij in zaščito države pred zunanjim vmešavanjem.

Zagotavlja, da zakon ne predvideva kazenske odgovornosti, temveč le globe, če organizacija ne bi hotela razkriti izvora sredstev.

Proevropska ali proruska pot?

Zahodne države in gruzijska opozicija trdijo, da je avtoritaren in napisan pod ruskim vplivom. Kritiki ga primerjajo z ruskim zakonom o "tujih agentih" iz leta 2012, ki se uporablja za preganjanje kritikov Kremlja.

Protestniki, med katerimi prevladujejo mladi, menijo, da je zakon sredstvo politične represije in v nasprotju z dolgoletnim ciljem Gruzije, da se pridruži EU-ju.

Spor o zakonu je postal ključen za odločitev, ali si bo Gruzija, ki ima tradicionalno dobre odnose z Zahodom, še naprej prizadevala za članstvo v Evropski uniji in Natu ali pa bo namesto tega gradila tesnejše odnose z Rusijo.

Proti predlogu zakona so se v zadnjih tednih izrekli tudi pri Združenih narodih, v ZDA in Bruslju, kjer so danes ponovili svoje stališče.

"Države članice EU-ja so zelo jasne, da bo sprejetje tega zakona resna ovira za Gruzijo pri njeni evropski perspektivi," je še pred potrditvijo zakona sporočil tiskovni predstavnik Evropske komisije Peter Stano.

Bela hiša pa je pozvala predsednico države Salome Zurabišvili, naj vloži veto na zakon. Kot so dodali, pa bodo zaradi zakona proučili svoje odnose z Gruzijo.