Gruzijska opozicija je pozvala vse ljudi, naj vso noč bedijo pred stavbo parlamenta, da bi poslancem v ponedeljek preprečili vstop. Policija jih je zjutraj skušala razgnati, oblasti pa so zagrozile z aretacijami tistih, ki bodo skušali blokirati parlament. Policija je pridržala 20 ljudi, tudi tujce. Če bodo spoznani za krive nespoštovanja in upiranja policiji, jim grozi denarna kazen do 3000 larijev oziroma dobrih 1040 evrov ali od pet do 15 dni pripora.

Danes bo namreč v parlamentu potekalo tretje in zadnje branje predloga zakona, glasovanje pa je po besedah predsednika parlamenta Šalve Papuašvilija predvideno za torek. Predlog zakona je že potrdil pristojni parlamentarni odbor, kar je bil zadnji korak pred njegovo tretjo in zadnjo obravnavo v parlamentu. Glasovanje o zakonu naj bi bila sicer zgolj formalnost, saj ima vlada pod vodstvom Gruzijskih sanj v parlamentu absolutno večino.

Zakon sprožil politično krizo

Gruzijski premier Irakli Kobahidze je v nedeljo kljub množičnim protestom, ki so bili eni največjih po neodvisnosti od Sovjetske zveze leta 1991, zatrdil, da bo parlament zakon obravnaval. Predsednica te kavkaške države Salome Zurabišvili, ki je napovedala, da utegne na zakon vložiti veto, pa je demonstrante pozvala, naj se izognejo provokacijam.

Protesti v državi potekajo od začetka aprila, ko je vladajoča stranka Gruzijske sanje v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona o tujem vplivu oziroma tujih agentih, katerega tarča so nevladne in medijske organizacije ter posamezni novinarji, ki prejemajo sredstva iz tujine. Protestniki menijo, da je zakon sredstvo politične represije in v nasprotju z dolgoletnim ciljem Gruzije, da se pridruži Evropski uniji.

Zakon o tujih agentih namreč zahteva, da se morajo organizacije, ki več kot 20 odstotkov svojih sredstev prejemajo iz tujine, registrirati kot agenti tujega vpliva, sicer jim grozi denarna kazen. Vladajoča stranka trdi, da je zakon potreben za večjo preglednost financiranja nevladnih organizacij in zaščito države pred zunanjim vmešavanjem.

Zahodne države in gruzijska opozicija pa trdijo, da je avtoritaren in spisan pod ruskim vplivom. Kritiki ga primerjajo z ruskim zakonom o "tujih agentih" iz leta 2012, ki se uporablja za preganjanje kritikov Kremlja.

Proevropska ali proruska pot?

Spor o zakonu je postal ključen za odločitev, ali si bo Gruzija, ki ima tradicionalno dobre odnose z Zahodom, še naprej prizadevala za članstvo v Evropski uniji in Natu ali pa bo namesto tega gradila tesnejše odnose z Rusijo. Bruselj, ki je Gruziji decembra podelil status kandidatke za članstvo, je večkrat dejal, da bi lahko zakon ogrozil nadaljnje vezi Tbilisija s povezavo.