"To, da je bila takšna odločitev sprejeta takoj po ukrajinskih predsedniških volitvah, (...) kaže, da namerava Rusija še naprej destabilizirati Ukrajino in podpihovati konflikt," so sporočili iz urada visoke zunanjepolitične predstavnice EU-ja Federice Mogherini.

Mogherinijeva je Rusijo pozvala, naj se "vzdrži dejanj, ki so v nasprotju z dogovorom iz Minska in preprečujejo popolno ponovno vključitev območij, ki niso pod nadzorom vlade, v Ukrajino".

Da sprejetje tega odloka spodkopava mirovni sporazum iz Minska, sta poudarili tudi Nemčija in Francija, ki sta bili do ukrepa prav tako kritični.

Voditelji Ukrajine, Rusije, Francije in Nemčije so namreč leta 2015 v Minsku podpisali dogovor, s katerim naj bi končali konflikt na vzhodu Ukrajine, a se spopadi kljub temu nadaljujejo.

Ruski potni list v treh mesecih
Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo podpisal odlok, ki prebivalcem vzhodne Ukrajine olajšuje pogoje za pridobitev ruskega državljanstva. Veljal bo za prebivalce samooklicanih republik Doneck in Lugansk, ki sta se leta 2014 odcepili od Ukrajine in kjer so na oblasti proruski separatisti. Prebivalci republik bodo lahko dobili ruski potni list v treh mesecih od vložitve zahteve.

Zelenski: Rusija vodi vojno proti Ukrajini
Novoizvoljeni ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je na nedeljskih volitvah premagal dosedanjega predsednika Petra Porošenka, se je v sredinem odzivu na ta odlok zavzel za okrepitev sankcij in diplomatskega pritiska mednarodne skupnosti na Rusijo. Ta ukrep je po njegovih besedah "nova potrditev resnične vloge Rusije, ki kot agresorska država vodi vojno proti Ukrajini".

Ukrajinščina obvezen jezik za vse javne uslužbence
Medtem pa je ukrajinski parlament v četrtek sprejel zakon, po katerem je ukrajinskemu jeziku zagotovljen poseben status, poroča Reuters. Ukrajinščina je po novem zakonu obvezen jezik rabe za vse uslužbence v javnem sektorju, vojake, zdravnike in učitelje. Preden bo zakon stopil v veljavo, ga mora podpisati še odhajajoči predsednik Petro Porošenko, kar naj bi se zgodilo v kratkem. Ukrajinščina tako postaja edini uradni jezik v državi. Zakon ne bo veljal za zasebno komunikacijo in verske obrede.

Stoječe ovacije in ukrajinska himna
"Gre za zgodovinski trenutek, na katerega so Ukrajinci čakali stoletja," je pred glasovanjem v parlamentu dejal Mikola Knjazjacki, eden od avtorjev zakona in dodal, da zakon ne bo veljal prva tri leta, saj morajo po vsej državi vzpostaviti centre za učenje ukrajinskega jezika in kulture. Poslanci so sprejetje zakona pospremili s stoječimi ovacijami in petjem ukrajinske himne.

32 odstotkov Ukrajincev uporablja ukrajinščino, 15 ruščino, 25 oba jezika
Rusko govoreča manjšina zakonu nasprotuje, saj meni, da je diskriminatoren. Po raziskavah kijevskega inštituta za sociologijo ukrajinski jezik uporablja 32,4 odstotka ukrajinskih družin, ruščino pa 15,8. Približno četrtina Ukrajincev uporablja oba jezika. Poleg tega v Ukrajini živijo še pripadniki romunske, poljske in madžarske manjšine.

Zelenski: Preučili bomo zakon
Novi predsednik Zelenski, ki pogosteje uporablja ruščino kot ukrajinščino, je po sprejetju zakona dejal, da ga bo njegova ekipa preučila in ocenila, ali so pravice vseh ukrajinskih državljanov spoštovane.

Moskva: Odločitev bo poglobila delitev v ukrajinski družbi
Moskva je sprejetje zakona označila za škandalozno. "To je škandalozen zakon, drugače mu ne moremo reči," je izjavila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Po njenih besedah bo odločitev le še poglobila delitve v ukrajinski družbi in dodatno poslabšala možnosti za končanje krize v Ukrajini.