Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini je poudarila, da je v tem občutljivem trenutku najpomembnejša in tudi najodgovornejša čim večja zadržanost in izogibanje stopnjevanju vojaške napetosti v Perzijskem zalivu.

Ameriški zunanji minister Mike Pompeo ob prihodu v Bruselj. Pompeo je šele ponoči sporočil, da bo prišel v prestolnico Evropske unije, od koder se bo odpravil v Soči, kjer se bo v torek srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, s katerima bo razpravljal o trenutno najbolj žgočih vprašanjih mednarodne politike Iranu, Venezueli, Severni Koreji, Ukrajini in Siriji. Foto: EPA
Ameriški zunanji minister Mike Pompeo ob prihodu v Bruselj. Pompeo je šele ponoči sporočil, da bo prišel v prestolnico Evropske unije, od koder se bo odpravil v Soči, kjer se bo v torek srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, s katerima bo razpravljal o trenutno najbolj žgočih vprašanjih mednarodne politike Iranu, Venezueli, Severni Koreji, Ukrajini in Siriji. Foto: EPA

Cerar: Treba je razmišljati s trezno glavo
Podobno so poudarjali tudi zunanji ministri, med njimi vodja slovenske diplomacije Miro Cerar, ki je dejal, da z iranske strani zagotovo prihajajo zelo skrb vzbujajoča sporočila in da je skupno stališče Unije, da se ne smemo odzivati nestrpno in živčno, pač pa umirjeno in premišljeno. "Zdaj je treba zadevo umiriti in poskušati razmišljati s trezno glavo," je poudaril. Najprej je treba pridobiti dejstva, da bomo zelo točno vedeli, kaj se dogaja v Perzijskem zalivu in v Iranu, vzpostaviti diplomatski stik z Iranci in pojasniti, da je Evropska unija zaveznica, a da morajo, če želijo, da to ostanemo, tudi oni ostati strpni in izpolniti svoje zaveze, je še povedal Cerar, ki premikov ni pričakoval.

Pompeo z ministri EU-ja o iranskem vprašanju

Hunt in Maas zaskrbljena zaradi stopnjevanja napetosti
Pompeo, ki je svoj obisk v Bruslju naznanil šele ponoči, se je v Bruslju sešel z Mogherinijevo in z zunanjimi ministri Nemčije, Francije in Velike Britanije, ki so leta 2015 skupaj z ZDA, Rusijo in Kitajsko izpogajale jedrski sporazum s Teheranom. Britanski in nemški zunanji minister, Jeremy Hunt in Heiko Maas, sta danes izrazila zaskrbljenost zaradi stopnjevanja vojaških napetosti med ZDA in Iranom, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump odrekel podporo mednarodnemu iranskemu jedrskemu dogovoru, ki Teheranu preprečuje razvoj jedrskega orožja v zameno za ukinitev mednarodnih gospodarskih sankcij.

EU si prizadeva ohraniti iranski jedrski dogovor
ZDA so ob umiku od dogovora znova uvedle sankcije proti Iranu, kar je sprožilo tudi napetosti med ZDA in EU-jem, ki si z vsemi močmi še vedno prizadeva ohraniti dogovor, tudi potem ko je Teheran pretekli teden sporočil, da bo prenehal spoštovati del obveznosti iz dogovora. ZDA so nato napovedale vojaške krepitve na Bližnjem vzhodu. Teheran je ob svoji napovedi pretekli teden dal evropskim državam, ki še spoštujejo sporazum, 60 dni časa, da zagotovijo po sporazumu dogovorjeno ureditev na naftnem in bančnem področju. V nasprotnem primeru bodo nehali upoštevati še druge obveznosti. Francija, Nemčija in Velika Britanija so ultimat zavrnile.

To je bilo sicer prvo zasedanje zunanjih ministrov EU-ja po iranski najavi, da ne bodo več spoštovali dela obveznosti v okviru sporazuma, a bistvenih premikov in odločitev danes, vsaj pred najavo Pompeovega obiska, ni bilo pričakovati.

Zunanji ministri 28 članic Evropske unije so v Bruslju zaznamovali tudi deseto obletnico t. i. vzhodnega partnerstva. Evropska unija in njenih šest vzhodnih sosed – Gruzija, Ukrajina, Moldavija, Belorusija, Armenija in Azerbajdžan – so vzhodno partnerstvo zagnale maja 2009 v Pragi ob enakih interesih in izzivih, ki ga ženejo in ovirajo danes. Namen partnerstva, ustanovljenega kmalu po vojni v Gruziji, je bil namreč okrepiti stabilnost v regiji in odnose EU-ja z vzhodnimi sosedami, ne da bi s tem preveč ujezili sosedo Rusijo, ki ne želi izgubiti vpliva v regiji. Foto: EPA
Zunanji ministri 28 članic Evropske unije so v Bruslju zaznamovali tudi deseto obletnico t. i. vzhodnega partnerstva. Evropska unija in njenih šest vzhodnih sosed – Gruzija, Ukrajina, Moldavija, Belorusija, Armenija in Azerbajdžan – so vzhodno partnerstvo zagnale maja 2009 v Pragi ob enakih interesih in izzivih, ki ga ženejo in ovirajo danes. Namen partnerstva, ustanovljenega kmalu po vojni v Gruziji, je bil namreč okrepiti stabilnost v regiji in odnose EU-ja z vzhodnimi sosedami, ne da bi s tem preveč ujezili sosedo Rusijo, ki ne želi izgubiti vpliva v regiji. Foto: EPA

EU bo počakal na poročilo IAEA-ja
Diplomatski viri so namreč pred zasedanjem pojasnili, da bo EU presojal dejanja, ne besed, in da bo počakal na naslednje poročilo Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), ki se pričakuje konec meseca. Če bo agencija potrdila kršitve na terenu, se lahko EU odzove s sankcijami.

Iran ne namerava zagnati vojaškega jedrskega programa
Iran je v ponedeljek zagotovil, da načrtovani postopen umik iz mednarodnega jedrskega sporazuma ne pomeni, da želi zgraditi jedrsko orožje. Nikogar ne želimo izzivati in niti ne načrtujemo jedrskega programa, ki ne bi bil miroljuben, je dejal tiskovni predstavnik iranske agencije za jedrsko energijo IAO. Za iranske medije je poudaril, da Teheran samo ne bo več izvajal nekaterih določil sporazuma, če druge sopodpisnice sporazuma ne bodo spoštovale svojih obveznosti, vključno z odpravo sankcij.