Srečala sta se tudi z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom Unije Josepom Borrellom ter posebnim odposlancem za dialog Beograda in Prištine Miroslavom Lajčakom. Pretiranega optimizma ni, prav tako kljub nekaterim ugibanjem ni bilo srečanja med Vučićem in Kurtijem.

Kosovski premier Kurti je sporočil, da so na Kosovu pripravljeni ponuditi roko Srbiji, ki je zagrešila genocid, a ne bodo več popuščali državi, ki želi Kosovo razdeliti po etničnih linijah. Dialog mora voditi v medsebojno priznanje, pravi Kurti, pa tudi, da je francosko-nemški predlog rešitve, ki naj bi med drugim predvideval, da Srbija omogoči Kosovu včlanitev v mednarodne organizacije, tudi Združene narode, dobra osnova za nadaljnje pogovore. Kot pravi, na severu Kosova majhna skupina srbskih skrajnežev s podporo Beograda maltretira preostale Srbe, sprava s Srbijo pa bo mogoča šele, ko se bo Beograd distanciral od Miloševića in Putina.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić ni optimističen, Prištino je obtožil neracionalnega ravnanja, razočaran je tudi nad Unijo, od katere je zaman pričakoval pritisk na Kosovo, med drugim, da spoštuje bruseljski dogovor, po katerem bi morala že skoraj celo desetletje obstajati Zveza srbskih občin, ki jo na Kosovu zdaj zavračajo, češ da ne želijo nekakšne Republike Srbske na svojem ozemlju. Spremljamo maltretiranje Srbov, s ciljem, da bi jih od tam pregnali, ponavlja Vučić, ki napoveduje zapletene razmere, pravi pa tudi, da lahko v Prištini počnejo, kar hočejo, pa jih bosta Nemčija in Velika Britanija še vedno podpirali.

Spor okoli zamenjave srbskih avtomobilskih tablic z oznakami kosovskih mest za kosovske, kar zahteva Priština, se bo zaostril po 21. novembru, ko bodo na večinsko srbskem severu začeli deliti kazni, Srbi so protestno zapustili kosovske institucije. Visoki evropski predstavniki še naprej pozivajo k ureditvi odnosov, h kompromisom in spoštovanju dogovorjenega. Srbi naj se vrnejo v institucije, Priština pa naj uskladi preregistracijo in podaljša rok ter začne nemudoma ustanavljati Zvezo srbskih občin.