Odločitev kosovskih Srbov zadeva tako ministra, pristojnega za etnične skupine, kot predsednika Srbske liste Gorana Rakića, pa tudi vse poslance, sodnike in tožilce ter policiste.

Srbski policisti, ki so delali na severu Kosova, so pred kamerami slekli uniforme. Odstopili so tudi župani in občinski sveti štirih občin na severu Kosova s srbsko večino.

Goran Rakić je dejal, da bo odločitev o umiku veljala, dokler Priština ne bo začela spoštovati mednarodnega prava in dogovorov med Beogradom in Prištino, sklenjenih ob posredovanju Evropske unije v Bruslju.

Na protestni odhod se je že odzval kosovski premier Albin Kurti, ki je Srbe pozval, naj ne zapuščajo institucij, in zagotovil, da "ni premier proti Srbom," Beograd pa je po njegovih besedah sovražen do njega.

Odzvali so se tudi iz kabineta predsednice Kosova Vjose Osmani. Vodja kabineta Blerim Vela je na Twitterju zapisal, da za odhodom Srbov stoji Srbija, njene dejavnosti pa ga spominjajo na ruske v Donbasu leta 2014.

Odločitev za protestni odhod je sprožila uredba, ki jo je sprejela kosovska vlada in v skladu s katero morajo Srbi na severu Kosova do konca aprila zamenjati srbske registrske tablice za avtomobile s kosovskimi.

Sredi tega tedna so načelnika policije na severu Kosova Nenada Đurića suspendirali, ker ni želel opozoriti srbskih lastnikov tovornjakov na novo uredbo.

Uredba od 21. novembra predvideva globe za neustrezne registrske tablice. Po prejšnjih poročilih je na severu Kosova še vedno približno 10.000 vozil s srbskimi registrskimi tablicami.

EU od Srbije in Kosova pričakuje odgovorno ravnanje

Posebni odposlanec EU-ja za dialog med Beogradom in Prištino Miroslav Lajčak je dejal, da "računa na odgovorno ravnanje" obeh strani za ohranitev stabilnosti v času novih napetosti na Kosovu, o katerih je Beograd že obvestil Moskvo in Peking.

"Treba se je izogibati nasilju," je Lajčak zapisal na Twitterju po petkovem večurnem pogovoru s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem.

Vučić, ki je zaradi napetosti odpovedal vse poti v tujino, je po današnji izredni seji vlade, na kateri je ministre seznanil z razvojem situacije, na Instagramu sporočil, da ne bodo odnehali s svojo politiko "miru in stabilnosti".

Nato je v ločenih pogovorih veleposlanika Rusije in Kitajske v Beogradu seznanil "z varnostnimi razmerami na Kosovu in pritiski, s katerimi se srečujejo Srbi in Srbija".

"Ponovil sem našo hvaležnost za načelno držo in podporo Ruske federacije suverenosti in ozemeljski celovitosti naše države," je Vučić zapisal na Instagramu po srečanju z ruskim veleposlanikom v Srbiji Aleksandrom Bocanom Harčenkom, ki je napovedal, da "bo posredoval vse predstavljene informacije v Moskvo".

Kitajski veleposlanici v Srbiji Čen Bo je Vučić dejal, da "Srbija kljub vsem izzivom še naprej vodi odgovorno politiko miru in stabilnosti" ter "ostaja zavezana spoštovanju mednarodnega prava in polnemu izvajanju doslej doseženih dogovorov".

Kitajska veleposlanica je dejala, da Kitajska podpira "legitimne zahteve srbske strani, ki zadevajo varnost njenih državljanov na Kosovu in prizadevanja za vzpostavitev sporazuma v okviru Resolucije 1244 Varnostnega sveta ZN-a".

Kot so sporočili iz Vučićevega urada, je Čen izpostavila, da Kitajska nasprotuje enostranskim dejanjem, ki prispevajo k zaostrovanju in rušenju stabilnosti, in dodala, da se mora "Priština čim prej pridružiti oblikovanju Zveze srbskih občin na Kosovu" v skladu z dogovorom, sklenjenim v Bruslju.

Srbski predsednik se je po telefonu pogovarjal tudi z ameriškim veleposlanikom v Srbiji Christopherjem Hillom, ki je od njega "zahteval, da se Srbija vede odgovorno", država pa naj ne sodeluje pri ogrožanju stabilnosti.

Odgovor Beograda in Prištine

Iz Evropske unije so sporočili, da so dobili odgovora Beograda in Prištine na najnovejši francosko-nemški predlog rešitve spora, ki uradno še ni bil objavljen, neuradno pa naj bi predvideval, da se Srbija odpove nasprotovanju članstvu Kosova v mednarodnih organizacijah, tudi v Združenih narodih.

V zameno naj bi dobila hitrejšo pot v Evropsko unijo, priznali bi jo kot regionalno silo, zaživela pa bi tudi Zveza srbskih občin, dogovorjena z bruseljskim sporazumom, ki pa jo na Kosovu zdaj zavračajo, saj da na svojem ozemlju nočejo nove Republike Srbske, pomisleke je imelo tudi tamkajšnje ustavno sodišče.

Srbska premierka Ana Brnabić je že na vrhu berlinskega procesa dejala, da ni optimistična, ker Evropska unija dopušča nespoštovanje podpisanih sporazumov, medtem ko od njih zahteva, da priznavajo in sklepajo nove sporazume.