Prošnji sta generalnemu sekretarju zavezništva Jensu Stoltenbergu predala veleposlanika obeh držav. Obe do zdaj nevtralni državi sta se za vstop v Nato odločili zaradi ruske invazije v Ukrajini.

"To je zgodovinski trenutek za našo varnost," je ob predaji prošenj dejal Stoltenberg in izrazil upanje, da bo postopek sprejetja obeh držav hitro končan.

"Toplo pozdravljam prošnje Finske in Švedske za vstop v Nato. Vi ste naši najbližji partnerji in vaše članstvo v Natu bo povečalo našo skupno varnost," je povedal v navzočnosti veleposlanika Švedske pri Natu Axela Wernhoffa in Finske Klausa Korhonena na sedežu Nata v Bruslju.

"Zaveznice bodo zdaj razmislile o naslednjih korakih na vaši poti v Nato," je še dejal Stoltenberg. Po njegovih besedah bo zavezništvo čim prej ocenilo njuno kandidaturo za članstvo, vendar je treba upoštevati varnostne interese vseh zaveznic. Skliceval se je na nedavne ugovore Turčije.

Obe državi sta bili v času hladne vojne nevtralni, zato je njuna odločitev za pridružitev Severnoatlantskemu zavezništvu ena najpomembnejših sprememb v evropski varnostni arhitekturi v zadnjih desetletjih.

Pridružitev novih članic mora potrditi vseh 30 dozdajšnjih, kar bi lahko po ocenah diplomatov trajalo eno leto. Za zdaj mu nasprotovanje izraža Turčija, ki je kritična do domnevnih povezav obeh držav z v Turčiji prepovedano Delavsko stranko Kurdistana (PKK) in kurdsko milico YPG v Siriji.

A v Stockholmu in Helsinkih, pa tudi v drugih zahodnih zaveznicah, ostajajo optimistični, da bo mogoče premostiti pomisleke Turčije.

Veleposlaniki držav članic Nata naj bi o prošnji Švedske in Finske razpravljali danes in bi lahko dali zeleno luč za začetek uradnih pogovorov z državama glede njunih prošenj.

Vmesna varnostna zagotovila

Več zaveznic v Natu, predvsem Velika Britanija, je državama že ponudilo varnostna zagotovila v vmesnem obdobju pred dejanskim vstopom, ko bo tudi zanju veljal 5. člen o skupni obrambi.

"V zadnjih dneh smo videli številne izjave zaveznic, ki se zavezujejo varnosti Finske in Švedske. Nato je že pozoren na območju Baltskega morja, Nato in zavezniške sile se bodo po potrebi še naprej prilagajali," je pojasnil Stoltenberg.

Prošnja za članstvo v Natu je sicer le prvi korak v dolgotrajnem pristopnem procesu. Državi bosta morali opraviti pristopne pogovore na sedežu Nata v Bruslju skupaj z ekipo Natovih strokovnjakov.

Cilj pogovorov je od potencialnih članic pridobiti uradno potrditev pripravljenosti in sposobnosti, da izpolnijo politične, pravne in vojaške obveznosti.

V naslednjem koraku bosta Švedska in Finska morali Natu poslati pismo o nameri skupaj s časovnimi načrti za dokončanje vseh potrebnih reform, določenih na predhodnem pogovoru.

Za tem mora Nato pripraviti pristopne protokole k washingtonski pogodbi, ki jih nato podpišejo in ratificirajo vse zaveznice. Šele ko vlade držav članic Nata ratificirajo protokole v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, lahko generalni sekretar uradno povabi morebitne nove članice, naj pristopijo k severnoatlantski pogodbi.

Ko te pristopijo k pogodbi v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, pa uradno postanejo članice zveze Nato.

Slovenija podpira članstvo obeh držav

Na švedsko in finsko prošnjo za vstop v Nato se je na Twitterju danes odzval tudi slovenski obrambni minister, ki opravlja tekoče posle, Matej Tonin.

"Podpiramo odločitev Finske in Švedske za vstop v Nato. Zavezništvo se bo še krepilo, tudi s sodelovanjem z EU-jem. Nato je tudi skupaj z EU-jem močan garant varnosti in naša naloga je, da kot zavezniška država ohranimo svojo kredibilnost in prispevamo v mozaik kolektivne obrambe," je zapisal.

Slovenija v celoti spoštuje in podpira odločitev Švedske in Finske za pridružitev zvezi Nato, so pozneje sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva, pri čemer so obe državi označili za najtesnejši partnerici zavezništva.

"Finska in Švedska sta najtesnejši partnerici zveze Nato, zato v celoti spoštujemo in podpiramo njuno odločitev za pridružitev zavezništvu," so zapisali v sporočilu ministrstva. Pri tem so izrazili prepričanje, da "morajo Natova vrata ostati odprta za evropske države, ki se želijo pridružiti in izpolnjujejo pogoje za članstvo".

"Slovenija je od nekdaj podpornica Natove politike odprtih vrat in zagovarja, da ima vsaka država suvereno pravico do samostojne zunanje politike, vključno s povezovanjem na varnostnem področju in vključevanju v obrambna zavezništva," so še sporočili iz Mladike.

Da Slovenija prošnjo Švedske in Finske podpira, je sporočil tudi predsednik republike Borut Pahor. "Prijateljskima državama Finski in Švedski čestitam za zahtevno odločitev, da po dolgem obdobju nevtralnosti zaprosita za članstvo v zvezi Nato. Slovenija njuno prošnjo podpira. Članstvo Finske in Švedske v zvezi Nato bo okrepilo našo skupno, evropsko in severnoatlantsko varnost," je sporočil na družbenem omrežju Twitter.

Tanja Fajon priključitvi pozdravlja, Mesec je proti

Svoj odziv sta pozneje podala tudi vodji strank nastajajoče vladne koalicije, predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec.

Tanja Fajon je dejala, da "pozdravlja odločitev Švedske in Finske za članstvo v zvezi Nato" in da to razume kot prispevek h kolektivni varnosti Evrope. "Seveda tudi kot prizadevanja za čimprejšnje končanja vojne v Ukrajini, ampak seveda po mirni poti, k čemur vsi težimo," je dodala.

Mesec pa je ponovil, da Levica nasprotuje širitvi Nata in da se zavzema za izstop iz vojaškega zavezništva. "Glede članstva Švedske in Finske; če bo to na vladi, bomo glasovali proti, v parlamentu pa se bomo v skladu s protokolom o delovanju vlade pri glasovanju vzdržali," je dodal.