Francoska vlada je predlog nove zakonodaje predstavila po treh terorističnih napadih, ki so se v Franciji zgodili lansko jesen v razmiku enega meseca. V vseh treh primerih so bili napadalci radikalizirani muslimani. Predsednik Emmanuel Macron je napovedane reforme zagovarjal z branjenjem sekularnih vrednot republike in bojem proti "islamskemu separatizmu".

Predlog zakona vsebuje vrsto ukrepov glede nevtralnosti javnih uslužbencev, boja proti sovraštvu na spletu in zaščite javnih uslužbencev, denimo učiteljev. Med drugim tudi prepoveduje šolanje na domu.

Vladi daje tudi več nadzora nad delovanjem organizacij in pravico do njihove razpustitve. Prejemnice javnih sredstev bodo morale podpisati pogodbo o "spoštovanju vrednost republike", uvajajo pa tudi nova pravila za financiranje iz tujine.

"Vlada si daje sredstva za boj proti tistim, ki zlorabljajo vero, da dvomijo o vrednotah republike," je po glasovanju komentiral notranji minister Gerald Darmanin.

Na drugi strani kritiki trdijo, da je zakonodaja v nasprotju z liberalnimi vrednotami republike, ki se jih vlada trudi zagovarjati. Celo ameriški odposlanec za svobodo veroizpovedi je zakonodajo lani označil za "pretirano".

Analitiki: Macron se pomika "v desno"

Predsednik Macron je v odzivu osebno spisal prispevek za Financial Times, v katerem je branil ukrepe. Politični analitiki medtem trdijo, da se je Macron v zadnjem letu "premaknil na desno" v sklopu priprav na predsedniške volitve leta 2022, kjer ga najverjetneje čaka spopad s skrajno desničarko Marine Le Pen.

Razklanost glede zakonodaje še najbolje oriše stališče francoskih strank: zanj so glasovale le vladajoča stranka predsednika Macrona Naprej, republika ter dve koalicijski zaveznici. Vse večje opozicijske stranke so glasovale proti, med njimi socialisti in republikanci ter komunisti.

Prvi glas skrajne levice Jean-Luc Melenchon je v petek kritiziral "zakon proti republiki", ki je po njegovih besedah predvsem "proti-muslimanski". Niti skrajna desnica ni navdušena nad zakonodajo, Nacionalni zbor (nekoč Fronta) se je vzdržal glasovanja, poroča France 24.

Castex: "Muslimani med prvimi žrtvami radikalnega islama"

Polemike v javnosti skuša pogasiti premier Jean Castex, ki je večkrat poudaril, da zakon ni usmerjen proti veri. Pred časom je v pogovoru za časnik Le Monde zatrdil, da radikalnega islama ne bodo nikoli enačili z muslimani. "Verjamem, da so muslimani med prvimi žrtvami te ideologije," je dodal.