Vlada je zakon vložila v odgovor na poskuse verskih skupin, da bi spodkopale sekularno državo. Po besedah notranjega ministra Geralda Darmanina gre za izredno močno sekularno ofenzivo in zakon, ki ga republika potrebuje.

Zakon je v parlamentu zagovarjala Macronova sredinska stranka, na današnjem glasovanju ga je podprlo 347 poslancev narodne skupščine, 151 jih je glasovalo proti, 65 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Predlog zakona bo od 30. marca obravnaval še senat, kjer pa Macronova stranka nima večine.

Zakon v več kot 70 členih širi pristojnosti države pri zapiranju verskih objektov in verskih šol ter pri prepovedi skrajnih pridigarjev. Zaradi bojazni, da bi gradnjo mošej financirali Turčija, Katar ali Savdska Arabija, zakon zahteva, da verske skupnosti prijavijo velike tuje donacije in da imajo potrjene računovodske izkaze, uvaja pa tudi kaznivo dejanje separatizma, krepi nadzor nad kulturnimi in verskimi združenji ter zatira spodbujanje sovraštva na spletu. Zakon prepoveduje tudi različne prakse, med njimi vsiljene poroke in teste nedolžnosti. Zaostruje tudi pravila za šolanje na domu, ki zadeva okoli 62.000 otrok.

V Franciji živi okoli pet milijonov muslimanov, številne družine imajo prednike v Alžiriji ali drugih nekdanjih kolonijah.

Osnutek zakona je v javnosti dvignil veliko prahu zaradi naraščanja napetosti v družbi v zadnjih letih po vrsti napadov džihadistov, še toliko bolj pa gre za občutljivo vprašanje, ker zakon zadeva za francosko republiko ključne zakone, kot je tisti iz leta 1905 o uzakonitvi ločitve Cerkve in države, ki je temelj francoskega sekularizma.

Zakon potrjujejo dobro leto pred predsedniškimi volitvami in po desetletjih delitev glede integracije številne muslimanske populacije v državi. Macronu in še posebej Darmaninu očitajo, da želita pridobiti skrajno desne volivce s poveličevanjem grožnje islamskih skupin v pogosto marginaliziranih skupnostih v predmestjih velikih mest. Francoska identiteta in varnost bosta dve od ključnih vprašanj na volitvah prihodnje leto.

Vlada trdi, da je grožnja resnična, pri tem pa poudarja vrsto terorističnih napadov in razvoj "protidružbe", kot ji pravi Macron, ki zavrača sekularizem, enakost in druge francoske vrednote in zakone.