Migrantski center v pristaniškem mestu Shengjin. Foto: AP
Migrantski center v pristaniškem mestu Shengjin. Foto: AP

Gre za dva centra pod italijansko jurisdikcijo. Prvi, v pristanišču mesta Shengjin, bo namenjen sprejemanju in identifikaciji rešenih migrantov. Direktor pristanišča Sander Marashi zatrjuje, da je center že več kot mesec dni pripravljen na sprejem migrantov, pristaniške dejavnosti pa zato ne bodo ovirane.

24 kilometrov v notranjost Albanije pa leži Gjader; ob nekdanjem vojaškem letališču raste drugi center, namenjen prehodni nastanitvi prosilcev za azil. Toda nekaj dni pred načrtovanim odprtjem so bila dela še daleč od konca, stene montažnih zabojnikov pa zložene na tleh.

Iz Gjadra se je v zadnjih desetletjih izselilo dve tretjini domačinov; preostali gojijo posluh do priseljencev. Številni si tudi obetajo dobiček: "Ko se je vse skupaj začelo, so bili ljudje nekoliko skeptični," je dejal predsednik krajevne skupnosti Sander Preka. "Toda zdaj vidijo priložnost za boljše življenje, saj center zaposluje in ljudje so veseli."

Kapaciteta obeh centrov bo 3000 ljudi; teoretično naj bi skoznju šlo po 36.000 migrantov letno, izključno odraslih moških. Uspešni prosilci naj bi dobili azil v Italiji, ki naj bi v petih letih za delovanje obeh centrov porabila kar 670 milijonov evrov.

Za izgon neuspešnih prosilcev bo odgovarjala Albanija; to bi lahko po mnenju kritikov okrepilo balkanski migrantski tok.

Giorgia Meloni je med junijskim obiskom napovedala odprtje centrov za jutri, toda po neuradnih italijanskih vladnih virih naj bi ga zamaknili za vsaj deset dni.

Zamuda pri gradnji migrantskih centrov v Albaniji