Skladno z dogovorom, ki sta ga premierja Giorgia Meloni in Edi Rama sklenila novembra lani, bi Italija v pristaniškem mestu Shengjin na severu Albanije zgradila sprejemni center za prebežnike, kjer bi obravnavala prošnje prosilcev za azil, rešenih na morju. V sprejemnem centru v vasi Gjader bi medtem izvajali druge postopke. Oba centra, ki bi ju upravljala Italija, naj bi po uradnih ocenah sprejela do 3000 prebežnike na mesec.

Iz dogovora so izključeni ljudje s posebnimi potrebami, kot so starejši, otroci ali nosečnice, prebežniki, ki so jih rešile ladje nevladnih organizacij, ter ljudje, ki so pristali neposredno na italijanskih tleh.

S prvima centroma za identifikacijo in sprejem prebežnikov v drugi državi želi Italija po lastnih navedbah pospešiti obravnavo prošenj za azil ali morebitne repatriacije, medtem ko se spopada s povečanim številom prebežnikov čez Sredozemsko morje.

V zgornjem domu italijanskega parlamenta je za sporazum glasovalo 93 senatorjev, 61 jih je bilo proti. Konec januarja ga je že potrdil spodnji dom parlamenta v Rimu, poslanska zbornica.

Dogovor je sprožil obsežne kritike opozicije in zagovornikov človekovih pravic tako v Italiji kot v Albaniji.

Albanski parlament bo o ratifikaciji dogovora z Italijo po napovedih glasoval po tem, ko bo dobil vse ustrezne dokumente glede odločitve ustavnega sodišča. To je dogovor konec januarja podprlo in odločilo, da ne krši ozemeljske celovitosti Albanije. Po pričakovanjih bo parlament v Tirani dogovor potrdil, saj imajo socialdemokrati premierja Edija Rame v njem večino.

Italijanska premierka je ob nastopu položaja leta 2022 obljubila, da bo ustavila migracije. A število prebežnikov, ki preko Sredozemskega morja pridejo v Italijo, je odtlej naraslo s 105.000 leta 2022 na skoraj 156.000 lani.