Grška obalna straža danes s fregato, tremi patruljnimi čolni in helikopterjem ob močnem vetru nadaljuje iskanje morebitnih preživelih. Predtem so sporočili, da bodo iskalno akcijo podaljšali nad standardnih 72 ur.

Upanja na rešitev morebitnih preživelih tri dni po nesreči sicer praktično ni več, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Natančno število ljudi, ki so bili v času nesreče na ladji, še zmeraj ni znano. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) in Agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR) sta sporočili, da je bilo na krovu od 400 do 750 ljudi, poroča Al Džazira. Preživeli so povedali, da je bilo na ladji tudi do sto otrok.

Večina ljudi ni mogla pravočasno zapustiti 30 metrov dolge zarjavele ladje, ko se je v sredo zjutraj prevrnila in potonila v Jonskem morju približno 92 kilometrov od jugozahodne obale Peloponeza. Ladja je sicer izplula iz Libije, namenjena pa je bila v Italijo.

Grška obalna straža je doslej našla 78 trupel. Rešili so 104 ljudi, moške in dečke iz Egipta, Pakistana, Sirije in palestinskih ozemelj, ki so jih nastanili v pristanišču Kalamata, poroča Associated Press.

Grčija zaprosila za pomoč Europola

Grške oblasti so danes Evropski policijski urad (Europol) zaprosile za pomoč pri preiskavi nesreče, da bi ugotovili, kdo je pri tihotapljenju prebežnikov igral vodilno vlogo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V četrtek je grška policija na podlagi pričevanj preživelih prijela devet preživelih, državljanov Egipta, starih med 20 in 40 leti, ki so obtoženi povzročitve smrti iz malomarnosti, trgovine z ljudmi in članstva v kriminalni združbi. Eden od njih naj bi bil kapitan ladje. Po navedbah preživelih naj bi ljudje za nevarno pot čez Sredozemlje plačali med 5000 in 6000 evri.

Po poročanju grškega časopisa Kathimerini je eden od aretiranih priznal, da je prejemal denar za delo na ladji, drugi pa so vse obtožbe zanikali. Pripadali naj bi skupini tihotapcev, ki naj bi v zadnjih mesecih organizirala do 18 nevarnih prehodov z libijske obale v Italijo, je poročala grška državna radiotelevizija ERT.

Kritike grške vlade in obalne straže

Nesreča je sprožila številne kritike na račun grške konservativne vlade in njenega strogega nadzora na morju, zaradi česar naj bi tihotapci izbirali nevarnejše in daljše poti. V Grčiji so potekali tudi protesti proti grški obalni straži.

Tiskovni predstavnik grške obalne straže Nikos Alexiou je dejal, da so tako obalna straža kot zasebne ladje v sredo po radiu in zvočniku večkrat ponudile pomoč ladji, ko je bila v mednarodnih vodah, vendar so njihove pozive zavrnili. Zatrdil je tudi, da bi bilo kakršno koli prizadevanje, da bi prenatrpano ladjo povlekli z vlečno mrežo ali premaknili na stotine nejevoljnih ljudi na bližnje ladje, prenevarno.

Grška obalna straža je proti ladji sicer napotila dve komercialni plovili, ki sta prebežnikom predali vodo in hrano ter jim pri poskusu dostave dobrin tudi ponudili vrv, vendar je "niso hoteli sprejeti, ker so mislili, da gre za način, da jih odvlečemo v Grčijo", še trdi Nikos Alexiou.

ZN: Reševanje na morju pravni in humanitarni imperativ

Mednarodne organizacije so medtem kritične tudi do Evropske unije. Skupina nevladnih organizacij, vključno z Amnesty International in Zdravniki brez meja, je sporočila, da bi morala Unija "prenehati videti rešitve samo v razbijanju tihotapskih mrež" in vzpostaviti državne operacije iskanja in reševanja v Sredozemskem morju.

IoM in UNHCR sta medtem pravočasno iskanje in reševanje na morju označila za "pravni in humanitarni imperativ" ter pozvali k "nujnemu in odločnemu ukrepanju za preprečitev nadaljnjih smrti na morju".

Guterres: To je evropski problem

Grčija in druge države na jugu EU-ja, ki so običajno prvi cilji za prosilce za azil, ki prihajajo po morskih poteh, so v zadnjih letih poostrile ukrepe za zaščito meja, razširile zidove in okrepile pomorske patrulje.

"To je evropski problem. Mislim, da je čas, da lahko Evropa solidarno opredeli učinkovito migracijsko politiko, da se tovrstni dogodki ne bi ponovili," je v četrtek opozoril generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres.

Nesreča pri Peloponezu je po mnenju Mednarodne organizacije za migracije (IoM) druga najhujša nesreča ladje s prebežniki. Aprila leta 2015 je blizu obale Libije potonila ladja na poti v Italijo, pri čemer je umrlo okoli 1100 ljudi.