"Ko mi je odstranil jakno, se je začel dotikati mojih prsi. Začela sem jokati. Dala sem mu 50 evrov, ki sem jih imela v žepu, v upanju, da se me ne bo več dotikal. Nato mi je naročil, naj odstranim vsa oblačila, kar sem zavrnila. Še naprej se me je dotikal po prsih in zadnjici, jaz pa sem jokala. Rekel mi je, naj neham jokati, in mi z gesto z roko nakazal, da me bo zadavil, če ne bom nehala."

Gre za del izpovedi afganistanske prebežnice v dokumentu Danskega sveta za begunce (Danish Refugee Council – DRC), ki ga je pridobil in ga navaja Guardian. Prebežnica naj bi s skupino štirih ljudi, med njimi sta bila dva otroka, skušala vstopiti na Hrvaško iz Bosne in Hercegovine. Ustavil naj bi jih policist, ki je vanje uperil puško. Skušali naj bi zaprositi za azil, a naj bi policist raztrgal njihove papirje in se jim smejal.

"Potem me je odpeljal na stran in me začel preiskovati. Vztrajala sem, da se me ne sme dotikati. Vprašal me je, zakaj. Rekla sem mu, da zato, ker sem ženska in muslimanka. Policist me je udaril po glavi in mi rekel: 'Če ste muslimani, zakaj ste prišli na Hrvaško, zakaj niste ostali v Bosni z muslimani?'"

Glede na poročilo Danskega sveta za begunce se je spolno nadlegovanje državljanke Afganistana dogajalo v noči 15. februarja na območju Hrvaške v bližini Velike Kladuše v BiH-u. Po prvem domnevnem incidentu, ko je policist otipaval begunko in udaril starejšega moškega v skupini ter preiskal vse prisotne, naj bi ustavljene prebežnike strpali v kombi. Po nekaj minutah vožnje naj bi se vozilo ustavilo, policist pa naj bi prebežnici naročil, naj izstopi in jo znova začel nadlegovati.

Sorodna novica Hrvaški policisti naj bi prebežnikom kradli, jih pretepali in spolno zlorabljali

"Naročil mi je, naj se slečem do golega. Nasprotovala sem. Močno me je udaril po obrazu in rekel: 'Sleci se do golega.' Na sebi sem imela šest majic in tri pare hlač. Slekla sem vsa oblačila razen zadnjega sloja in se pokrila z odejo. Pristopil je k meni in me začel otipavati skozi odejo. Vprašal me je, ali ga ljubim in ali želim, da me odpelje nekam, kjer bom z njim. Bila sem prestrašena in objokana. Vprašal me je, ali želim z njim v gozd. Nakazala sem, da ne razumem. Nato me je zagrabil za ramo in porinil v smeri drugega policista. Izvlekel je nož in mi ga položil na vrat. Rekel je, da me bo, če bom kdaj komu kaj rekla, ubil. In da bom končala v gozdu pod njim, če se kdaj vrnem na Hrvaško."

Evropska komisija poziva k preiskavi

Evropska komisija je v odzivu ocenila, da gre za domnevno "resno kaznivo dejanje", in zahtevala od hrvaških oblasti, naj temeljito preverijo vse navedbe in po potrebi sprožijo postopke.

Hrvaško ministrstvo: Naša policija rešuje življenja prebežnikov

Hrvaško notranje ministrstvo je sporočilo, da so "absolutno osupli" nad navedbami o spolnem nadlegovanju. Poudarili so, da hrvaški policisti profesionalno nadzorujejo hrvaško mejo in rešujejo življenja stotin prebežnikov, ki nezakonito vstopajo na hrvaško ozemlje.

Sorodna novica Hrvaška policija naj bi risala križe na glave prebežnikov

"Na podlagi preliminarnih preverjanj policisti na območju karlovške policijske uprave 15. februarja niso obravnavali nezakonitih prebežnic," so zapisali na hrvaškem ministrstvu. Poudarili so, da Guardian znova želi "na svoj že običajen način in brez enega samega dokaza" obtožiti hrvaško policijo kot brutalno in nehumano skupino, ki je naklonjena ropanju in zlorabi "nezakonitih prebežnikov".

Zdi se jim nepredstavljivo, da bi o domnevnem incidentu informacije imela nevladna organizacija, ne pa tudi policija v BiH-u, v sodelovanju s katero bodo nadaljevali preiskavo.

DRC: "Manj pushbackov, vzorec nasilja nespremenjen."

Generalna sekretarka Danskega sveta za begunce Charlotte Slente je pričevanje označila za šokantno. "Kljub manjšemu številu pushbackov (nezakonitega vračanja prebežnikov prek hrvaške meje), ki smo jih popisali v letu 2021, vzorec pričevanj o nasilju in zlorabah na hrvaško-bosanski meji ostaja nespremenjen," je dejala.

DRC navaja, da je hrvaška policija od maja 2019 v BiH brez ustrezne obravnave vrnila 24.000 prebežnikov, med januarjem in februarjem letošnjega leta pa 547.

Mednarodne humanitarne organizacije in evropski mediji so v preteklih letih večkrat povzemali pričevanja prebežnikov, ki so trdili, da so bili žrtve fizičnega nasilja hrvaških policistov. Policisti naj bi prebežnikom uničevali prenosne telefone in jim jemali denar. Hrvaška policija je vse navedbe zavrnila kot neresnične.