"Dogodek je pokazal, da Amerika pod Trumpom živi na drugem planetu. Opazili smo tudi, da so celo republikanski senatorji zelo previdni pri javnem nastopanju, ker se bojijo svojega predsednika," je za nemško televizijo ZDF ocenil Heusgen, ki je glede mirovnih pogovorov o vojni v Ukrajini dejal, da bi morala Evropa stopiti skupaj. "Pokazati moramo veliko več moči," je še dodal.

Konferenca v bavarski prestolnici se je v nedeljo končala s precej čustvenim slovesom Heusgna. Na položaju predsednika konference ga bo nasledil nekdanji generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Ta bo sicer naslednjih šest mesecev finančni minister norveške prehodne vlade, nato pa bo prevzel vodenje priprav na prihodnjo Münchensko konferenco, ki bo februarja 2026.

V ospredju letošnje 61. Münchenske varnostne konference so bili aktualni zunanjepolitični in varnostni izzivi, med njimi znova tudi vojna v Ukrajini, zlasti zaradi dogovora predsednikov ZDA in Rusije, Donalda Trumpa in Vladimirja Putina, o začetku mirovnih pogajanj.

Med Evropejci je tudi močno odmeval govor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea, ki je podvomil o demokraciji in svobodi izražanja v Evropi. Vance je Nemčijo prav tako pozval, naj opusti odpor do sodelovanja skrajne desnice v vladi, in vztrajal, da ni prostora za "požarne zidove".

Oblasti v ZDA so ob tem v okviru prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini prejšnji teden evropskim zaveznicam poslale vprašalnik v šestih točkah. V njem sprašujejo, katere države so pripravljene prispevati k varnostnim jamstvom za Ukrajino, ali so pripravljene v Ukrajino poslati vojake za vzdrževanje miru ter koliko vojakov in za koliko časa bi jih lahko tja napotile.

Washington sprašuje tudi, kakšen prispevek ZDA bi Evropa potrebovala pri varnostnih jamstvih za Ukrajino in kakšne odgovore bi morali pripraviti v primeru ruskega napada na mirovne sile. V vprašalniku ZDA prav tako sprašujejo, kaj bi bile države pripravljene storiti za okrepitev sankcij proti Rusiji, poroča agencija Reuter.