"Prvi cilj je dvig plač, predvsem najnižjih. Drugi cilj je dvig kupne moči gospodinjstev, tretji pa krepitev fiskalne avtonomije občin in mest," je na predstavitvi svežnja davčne reforme dejal Plenković.

Tistim s plačo do 700 evrov bi se plače zvišale za nekaj več kot 42 evrov na mesec, tistim do 900 evrov za nekaj več kot 34 evrov, tistim z od 1100 do 1300 evrov pa za nekaj več kot 20 evrov na mesec, poroča Radio Svobodna Evropa.

Šesti sveženj davčne reforme predvideva spremembe devetih zakonov, veljati pa naj bi začel 1. januarja 2024, je še povedal Plenković.

Finančni minister Marko Primorac je ocenil, da bo napovedana davčna reforma državni proračun stala okoli 400 milijonov evrov letno.

Opozicija opozarja, da vladna reforma ne bo vodila do dviga plač državljanov, ob tem pa bo odvzela sredstva lokalnim samoupravam in oškodovala pokojninski sistem, poroča hrt.hr.

Glavna točka reforme ukinitev lokalnega davka

Ključna predlagana sprememba je ukinitev lokalnega davka. Gre za prispevek od plače mestu ali občini, kjer ima oseba prijavljeno stalno prebivališče ali kjer prebiva več kot pol leta. Njegovo višino predpiše predstavniški organ enote lokalne samouprave, ki kot osnovo za doplačilo vzame že ugotovljeni znesek dohodnine.

V občinah ta prispevek znaša do deset odstotkov, v mestih z do 30.000 prebivalci do 12 odstotkov, v mestih z več kot 30.000 prebivalci pa do 15 odstotkov. V Zagrebu, ki na ta način zbere skoraj milijardo evrov letno, prispevek znaša 18 odstotkov.

Opozicija: Vlada odvzema sredstva lokalni samoupravi

Plenković se s trditvami ne strinja in poudarja, da bodo enote lokalne samouprave po uveljavitvi davčne reforme lahko same določile davek od plač. Za mesto Zagreb se bo ta lahko gibal med 15 in 24 odstotki, za občine med 15 in 22 odstotki, za mesta pa med 15 in 22,5 oziroma 23 odstotki.

Opozicija je še posebej kritična do ukinitve lokalnega davka, saj bodo morali mesta in občine za pridobivanje sredstev dvigniti dohodninsko stopnjo. Boris Lalovac iz največje opozicijske stranke SDP je ocenil, da vlada "igra igro – mi vam bomo povišali plače, a zlobni župani vam jih bodo odvzeli".

Zvišanje olajšav na 560 evrov

Vlada predlaga tudi zvišanje olajšav. Osebna olajšava se bo zvišala s 530,90 evra na 560 evrov, pri čemer je finančni minister Primorac pojasnil, da se pojem osnovne osebne olajšave ukinja, zvišujejo pa se zneski osebne olajšave za vzdrževane člane. Prag za uveljavitev višje dohodninske stopnje se bo zvišal s 47.780 evrov na 50.400 evrov.

Vlada bo prevzela del stroškov za pokojnine

Glede prispevka za pokojninsko zavarovanje vlada predlaga znižanje osnove za pokojninsko zavarovanje po prvem pokojninskem stebru na največ 300 evrov. Pri bruto plačah do 700 evrov bo olajšava določena v fiksnem znesku 300 evrov, pri plačah od 700,01 do 1300 evrov pa se bo postopoma zniževala. Na poznejšo višino pokojnine upravičenca to ne bo vplivalo.

Primorac je pojasnil, da za zavezance to pomeni zvišanje neto plače, zlasti tistih najnižjih. To se nanaša na 53,5 odstotka skupnega števila zavezancev, ki jim ni treba plačevati dohodnine.

Opozicijski poslanec Lalovac na drugi strani opozarja, da gre za krivico, saj bo delu državljanov pokojnine plačevala vlada, tisti s plačo nad 1300 evrov pa si jo bodo sami. Ravnanje vlade je označil za "udar na pokojninski sistem".

Peti krog davčne reforme velja od začetka leta 2021

Peti krog davčne reforme je vlada predstavila leta 2020 in je začel veljati 1. januarja 2021. Tedaj so se med drugim znižale dohodninske stopnje, in sicer s 24 na 20 odstotkov, s 36 na 30 odstotkov in z 12 na 10 odstotkov. Reforma je uvedla tudi neobdavčen dohodek iz dela oziroma dejavnosti digitalnega nomada.