Premier Draghi bo svoj načrt javno predstavil v ponedeljek v parlamentu; njegova vlada, ki jo podpirata tako desnica kot levica, pa je tudi danes iskala enotnost glede zahtevanih sistemskih reform.

Več kot tristo strani dokumenta govori o 221 milijardah evrov. 191 milijard je posojil in nepovratnih sredstev iz evropskega Sklada za okrevanje, ki jih bo morala Italija počrpati do leta 2026; in tu je še dopolnilni, bolj fleksibilen sklad s 30 milijardami, ki ga bo Italija financirala z dodatnim zadolževanjem.

Največ, 57 milijard evrov, bo šlo v projekte ekološke tranzicije in krožnega gospodarstva; 43 milijard bo Italija namenila inovacijam, kulturi in digitalizaciji – tudi v javni upravi, ki jo čaka nujna pomladitev. 32 milijard je namenjenih izobraževanju in znanosti; 25 jih bo šlo v trajnostno mobilnost in nove infrastrukture, kot so hitre železnice in avtoceste; 18 za izboljšanje razmerij na delovnem trgu in kohezijo ter 16 milijard evrov za zdravstvo.

Osnutek načrta predvideva, da bo na manj razviti jug države šlo 40 odstotkov sredstev. Osem dežel, v katerih živi tretjina Italijanov, trenutno ustvari le dobro petino (22,5%) bruto domačega proizvoda države.

Trenutno v vrtcih prostora le za četrtino otrok

Med podrejenimi projekti izpostavimo 4,6 milijarde evrov za gradnjo novih vrtcev. Trenutne kapacitete Italije zaležejo za komaj četrtino predšolskih otrok, kar vpliva na izredno nizek delež zaposlenih žensk.

V osnutku načrta pa so tudi reforme, jabolko političnega spora, kot so ukinitev zgodnjih upokojitev in državnih izpitov pri številnih univerzitetnih poklicih, pa pospešitev sodstva in zlasti poenostavitev postopkov pri zagonu javnih naložb.

Kaže, da se bo politično usklajevanje Načrta nadaljevalo tudi po ponedeljkovi predstavitvi v parlamentu.