Afriška prašičja kuga za ljudi ni nevarna. Foto: AP
Afriška prašičja kuga za ljudi ni nevarna. Foto: AP

Razmere so se od pojava bolezni pred dvema letoma in pol močno poslabšale. V Italiji so v tem času zaklali že skoraj 120.000 prašičev.

Pri kmetu Giovaniju Arioliju so zaradi pojava prašičje kuge pri le enem prašiču morali zaklati vseh njegovih 6200 živali, tudi zdravih. "Takoj so bili sproženi zakonsko predpisani postopki, ki vključujejo odstrel vseh živali na kmetiji," je dejal.

Številni kmetje bi lahko zaradi epidemije izgubili sredstva za preživetje. Prašičev bo manj in posledično tudi pršuta in drugih izdelkov iz svinjine.

"Edini način za sprejemljivo proizvodnjo je zmanjšanje števila kmetij in drastično zmanjšanje količine živalskih beljakovin in proizvodov, pridobljenih iz živali," je dejal Francesco Ceccarelli, preiskovalec primerov prašičje kuge iz organizacije za zaščito pravic živali Živalska bitja.

Virus se lahko s prašiča na prašiča širi preko krvi in ostalih izločkov, zelo pogosto pa ga z umazanimi čevlji ali obleko na kmetijo prinese človek. "Bodisi zaradi delavca, ki gre od ene kmetije do druge, bodisi zaradi tovornjaka, ki prevaža krmo," je pojasnil Ceccarelli.

Za ljudi in druge živali bolezen ni nevarna, povzroča pa ogromno gospodarsko škodo. Kar 12 držav je že ustavilo uvoz italijanskih izdelkov iz svinjine.

"Govorimo o pomembnih državah, kot so Japonska, Kitajska, Tajvan, Mehika, Srbija in druge. Zapiranje teh držav je povzročilo takojšnjo prekinitev izvoza v vrednosti 20 milijonov evrov na mesec," je dejal Davide Calderone, direktor Združenja proizvajalcev mesnih izdelkov.

Uprava za varno hrano poziva slovenske državljane, naj domov iz Italije in drugih držav s potrjenimi primeri prašičje kuge, ne prinašajo izdelkov iz svinjine, saj se prek njih lahko ta bolezen hitro pojavi tudi pri nas.

Italija se spopada s hudim izbruhom afriške prašičje kuge