Po pisanju Primorskega dnevnika je toliko kot v zadnjih 12 letih.

Proračun, ki ga je spodnji dom parlamenta odobril tik pred božičem, predvideva zmanjšanje italijanskega primanjkljaja na 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v prihodnjem letu. Letos bo primanjkljaj po poročanju nemške tiskovne agencije DPA verjetno še vedno znašal približno 3,8 odstotka BDP-ja.

V skladu s paktom za stabilnost in rast naj članice Evropske unije ne bi imele več kot triodstotnega primanjkljaja. Italiji grozi evropski postopek zaradi čezmernega javnega primanjkljaja, zato je pod velikim pritiskom, da zmanjša javni dolg, ki se približuje 3000 milijardam evrov.

Vlada premierke Giorgie Meloni se je zavezala, da bo leta 2026 dolg znižala pod tri odstotke BDP-ja.

Njene načrte otežujejo državne subvencije za energetsko učinkovito gradnjo, znane kot super bonus. Poleg tega je italijanski statistični urad pred kratkim zmanjšal obete za gospodarsko rast. Italija naj bi tako letos dosegla le 0,5-odstotno rast, še navaja DPA.

Proračun predvideva nekatere socialne ukrepe

Kljub predvidenemu zmanjšanju primanjkljaja danes sprejeti proračun predvideva tudi nekatere socialne ukrepe. Tako bo znižanje prispevkov za socialno varnost in davkov veljalo za letne dohodke do 40.000 evrov namesto do 35.000 evrov. Tisti, ki zaslužijo manj kot 28.000 evrov letno, pa bodo namesto 25 odstotkov plačevali 23 odstotkov dohodnine.

Italijanska vlada si prizadeva povečati rodnost, zato bodo starši z letnim dohodkom do 40.000 evrov ob rojstvu otroka dobili tisoč evrov. Kupci energetsko učinkovitih gospodinjskih aparatov bodo prejeli sto evrov bonusa, gospodinjstva z manj kot 25.000 evrov letnega dohodka pa 200 evrov.

Podjetja, ki bodo znova investirala 80 odstotkov dobička in zaposlovala nove ljudi, pa bodo lahko izkoristila znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s 24 na 20 odstotkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.