Zagovorniki reforme pozdravljajo odločitev vlade, njeni nasprotniki pa trdijo, da gre za ogrožanje avtonomije in neodvisnosti sodstva.

Italijanska vlada je v sredo potrdila reformo, ki predvideva popolno ločitev izobraževanja, nadaljevanja kariere in statusa sodnikov in tožilcev. Ti namreč trenutno pripadajo isti stanovski organizaciji, omogočeno jim je tudi prehajanje iz tožilskega v sodniški poklic in obratno.

To je bilo dolgo trn v peti italijanske desnice, zlasti v času vlad večkratnega premierja Silvia Berlusconija. Milijarder in medijski mogotec se je namreč med svojo dolgo politično kariero pogosto znašel pred sodiščem. Sodnike in tožilce je ob tem obtoževal dogovarjanja na škodo obrambe in nenehno obsojal "diktaturo levičarskih sodnikov".

Za pravosodno reformo si je najbolj goreče prizadevala koalicijska stranka Naprej, Italija, ki jo je leta 2013 ustanovil prav Berlusconi. Njen trenutni vodja, italijanski zunanji minister Antonio Tajani, jo je v sredo opisal kot "vrhunec Berlusconijevih sanj".

Opozicija: Hud udarec za avtonomijo in neodvisnost sodstva

Z ostrimi kritikami se je medtem na potezo vlade odzvala opozicija na čelu z levosredinsko Demokratsko stranko (PD), ki je načrtovane spremembe označila za "hud udarec za avtonomijo in neodvisnost sodstva".

Vlada je z načrtovano reformo močno razburila tudi sodnike in tožilce, ki so zagrozili s stavko. "Gre za reformo, ki ne vpliva na dejanske potrebe pravosodja, temveč izraža jasen namen politike, da vzpostavi nadzor nad sodstvom," je sporočilo nacionalno združenje sodnikov in tožilcev (ANM).

V skladu s spremembami naj bi sodniki in tožilci odslej opravljali ločene izpite, imenovala naj bi jih dva različna organa. Ob tem bi morali dokončno izbrati eno od dveh poklicnih poti, ki bi nato trajala do konca njihovega poklicnega delovanja.

Zagovorniki reforme pravijo, da skupna poklicna pot sodnikov in tožilcev ter možnost prehajanja z ene funkcije na drugo ustvarjata premočno frakcijo. Vendar podatki kažejo, da le manjši del tožilcev preide na sodniško funkcijo in obratno.

Nasprotniki reforme pa se bojijo pravosodnega sistema po vzoru angloameriške prakse, v katerem bi bili tožilci bolj dovzetni za vplive politike.