Pogoj za izplačilo polletnih obrokov je namreč doseganje mejnikov in ciljev oziroma sistemskih reform in uspešnih vlaganj. Pri tem je vlada Giorgie Meloni v hudi zamudi, izplačilo letošnjih obrokov pa pod vprašajem – tudi zaradi neresnic v uradnem vladnem poročilu.

Zadnje tri vlade so prihodnost Italije stavile na uspeh načrta za okrevanje in odpornost. Država je v izhodišču zaprosila za skupaj 191 milijard evrov evropskih sredstev: v času Maria Draghija je prejela prvih 67 milijard. A potem se je zalomilo: tretjega obroka, za katerega je vlada Giorgia Meloni zaprosila decembra, še vedno ni.

Bruseljski inšpektorji so preverili nekatere od 55 predvidenih mejnikov in ciljev, ki naj bi jih Italija glede na uradno poročilo izvedla. Na seznamu je bilo tudi 7500 novih študentskih postelj; toda inšpektorji so ugotovili, da je gradnja kapacitet delno še v teku.

Evropska komisija je zato ponudila izplačilo znižanega obroka. Toda Italija je delno rešitev odklonila. V zameno je znova odložila potrditev novega mehanizma za stabilnost, na kar Bruselj čaka že leto.

Konec junija bi lahko Italija zaprosila še za četrti obrok, vendar ni. V prvi polovici leta je namreč dosegla samo 10 od 27 predvidenih mejnikov in ciljev.

Nepripravljenost na hitro izvedbo projektov

Zamude so posledica nepripravljenosti države na hitro izvedbo projektov. Številne občine nimajo kadra, usposobljenega za pripravo dokumentacije. Vlada je sicer odobrila zaposlitev več kot tisoč strokovnjakov, a šele letos februarja. Težava so tudi počasne reforme.

Uradni Rim zdaj cilja na revizijo celotnega načrta za okrevanje. Bruselj že mesece pričakuje seznam njegovih želja, toda za razliko od Pariza ali Lizbone, jih v Rimu še niso oblikovali in niti poslali v evropsko presojo.

Zaradi zamud pri izplačilu obeh obrokov manjka v letošnji investicijski blagajni Italije že 35 milijard predvidenih evrov.