Ob skorajšnjem britanskem izstopu iz Evropske unije, največjega prostotrgovinskega območja na svetu, si Johnson prizadeva vzpostaviti gospodarske vezi z drugimi državami in celinami. Na vrhu v Londonu je dejal, da je Združeno kraljestvo "investicijski partner izbire" za Afriko.
Nigerijski predsednik Muhamadu Buhari, ki se tudi udeležuje vrha v Londonu, je v prispevku za časnik The Times poudaril, da brexit ponuja priložnost za okrepitev proste trgovine v skupnosti Commonwealtha, saj združenju 53 držav, večinoma nekdanjih britanskih kolonij. Po mnenju Buharija so pri krepitvi trgovine ključno vprašanje vizumi za delavce.
Lordska zbornica za zaščito pravic državljanov EU-ja na Otoku
Lordi so predlog liberalnih demokratov podprli z 270 proti 229 glasovi. Sicer ni pričakovati, da bi lordska zbornica blokirala sprejem zakonodaje, bo pa na parlament naslovila zahtevo po dopolnilu. V zgornjem domu Johnsonovi konservativci nimajo večine.
Johnson je na vrhu poudaril, da bo z brexitom konec prednostne obravnave priseljencev iz Evropske unije, za katere velja prosti pretok gibanja, ki ga bo konec po izteku 11-mesečnega prehodnega obdobja po brexitu, predvidoma torej ob koncu leta 2020.
"Naš sistem priseljevanja postaja pravičnejši in enakopravnejši med našimi prijatelji in partnerji povsod po svetu. Ljudje bodo obravnavani enako ne glede na to, od kod prihajajo," je na britansko-afriškem investicijskem vrhu povedal britanski premier.
"S tem ko bomo ljudi postavili pred potne liste, bomo privabili največje talente z vsega sveta," je poudaril v nagovoru udeležencem vrha, med katerimi sta tudi egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi in kenijski predsednik Uhuru Kenyatta.
Združeno kraljestvo po vzoru Avstralije uvaja nov točkovni sistem priseljevanja. Skladno s tem sistemom bodo tistim, ki želijo delati v Združenem kraljestvu, dodelili točke na podlagi poklicnih in drugih kompetenc, na primer formalne izobrazbe, poroča BBC.
Trenutno zaradi svobode gibanja državljani članic EU-ja ne potrebujejo vizuma za delo v Združenem kraljestvu, za priseljence,, ki niso iz EU-ja, pa že velja sistem točk, ki temelji na znanju angleškega jezika, sponzorstva podjetij ter doseganja plačnega praga.
London v Afriki ne bo več vlagal v premogovniško industrijo
Johnson je napovedal tudi konec vlaganj v izkopavanje premoga v Afriki in podporo prehodu na nizkoogljične vire energije. Podsaharska Afrika se namreč spopada s številnimi okoljskimi izzivi, ki so predvsem posledica podnebnih sprememb.
"Nima smisla, da v Združenem kraljestvu zmanjšujemo porabo premoga, če gremo nato v Afriko in polnimo svoje žepe s spodbujanjem afriških držav, da ga uporabljajo še več." Tako je Johnson napovedal, da Združeno kraljestvo v izkopavanje premoga in termoelektrarne ne bo vložilo več "niti penija".
Namesto tega se bo London osredotočil na podporo afriškim državam pri prehodu v nizkoogljične alternative – "čist način" pridobivanja in uporabe nafte in plina ter spodbujanje naložb v sisteme sončne, vetrne in hidroenergije.
Johnson je spomnil tudi na večmilijardne britanske posle na afriški celini in poudaril vlogo britanskih podjetij pri vzpostavljanju pametne ulične razsvetljave v Nigeriji ter do okolja prijaznih pivovarn v Keniji.
Konec prostega pretoka državljanov EU-ja po prehodnem obdobju
Otok bo 31. januarja zapustil EU, nato pa bo sledilo 11-mesečno prehodno obdobje, v katerem bosta morali vpleteni strani doseči dogovor o prihodnjih odnosih. Do konca prehodnega obdobja bo Združeno kraljestvo ohranilo vse koristi notranjega trga, carinske unije in drugih evropskih politik. Tako bo še naprej veljal tudi prosti pretok ljudi iz drugih držav članic EU-ja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje