Papeževo truplo je bilo podvrženo konzervacijskim tehnikam začasnega balzamiranja ali tanatopraksije, je za France Presse povedal Andrea Fantozzi, ustanovitelj državnega inštituta za tanatopraksijo (INIT).

Postopek tanatopraksije, ki ga v Italiji ureja zakon iz leta 2022, velja za sodoben način balzamiranja in uporablja manj invazivne snovi, da je postopek do trupla pokojnika bolj spoštljiv, navaja Euronews.

"Proces vključuje vbrizganje tekočin za prezervacijo v krvni sistem ter estetsko nego obraza in rok," je dejal. Proces vključuje dezinfekcijo telesa, cilj pa je upočasniti proces razpadanja.
Postopek se mora izvesti v 36 urah od smrti, njen učinek – spokojnejši in naravnejši videz umrlega – pa praviloma traja do deset dni, je še dejal Fantozzi.

Na spletni strani inštitut INIT med uglednimi osebnostmi, za katere so poskrbeli njegovi strokovnjaki, navaja papeža Janeza Pavla II. in Luciana Pavarottija. Italijanski mediji navajajo, da je Fantozzi osebno nadzoroval balzamiranje Frančiškovega predhodnika Benedikta XVI., ki je umrl leta 2022.

Balzamiranje ima v Katoliški cerkvi dolgo zgodovino. Trupla papežev so balzamirali iz duhovnih razlogov, da bi lahko omogočili javno čaščenje pokojnikov, in tudi zaradi dolgotrajnih pogrebnih obredov.

V preteklosti so za ohranitev trupel uporabljali bolj invazivne oblike balzamiranja, pri katerih so iz teles odstranili notranje organe in v telo vbrizgali spojine, kot sta alkohol ali formalin. Sčasoma so začeli uporabljati bolj diskretne in spoštljive metode.

Sorodna novica Od kod ime in posebni sloves bazilike Marije Snežne ter koliko papežev so že pokopali v njej?

Spremembe pogrebnega obrednika

Med spremembami, ki jih je v svojem pontifikatu uvedel papež Frančišek, je bila tudi poenostavitev papeškega pogrebnega obrednika iz leta 2024.

Po novih pravilih bo papež pokopan v preprosti krsti, in ne treh, kot so to določali prejšnji običaji. Truplo papeža Frančiška tako v baziliki sv. Petra leži v preprosti dvojni krsti iz cinka in lesa. Pred smrtjo je papež vztrajal, da njegovo telo ne bo razstavljeno na katafalku, dvignjenem mrliškem odru, ali v trojni krsti iz ciprese, svinca in hrasta.

Spremenjena pravila med drugim določajo tudi novo uporabo častnih poimenovanj. Papeža tako med obredom ne bodo naslavljali z izrazi, kot so "vrhovni svečenik Cerkve", temveč s preprostejšimi, kot so "rimski škof", "papež" ali "pastor".

Zdravnik Alfieri: Papež Frančišek je umrl hitro in brez trpljenja

Papež Frančišek je v ponedeljek zjutraj umrl zaradi nepričakovane možganske kapi, pri tem pa ni trpel nepotrebnih bolečin, je v četrtek dejal vodja papeževe zdravstvene ekipe Sergio Alfieri.

Alfieri, zdravnik v rimski bolnišnici Gemelli, je nadzoroval papeževo zdravljenje med njegovim pettedenskim bivanjem v bolnišnici. Dejal je, da je v ponedeljek okoli pol šeste ure zjutraj prejel klic iz Vatikana, kamor je prišel dvajset minut kasneje.

Alfieri se je najprej prepričal, da papež nima težav z dihanjem, vendar se na njegove klice ni odzival. "Takrat sem vedel, da ne morem storiti ničesar več," je dejal Alfieri. "Bil je v komi." Dodal je še, da so nekateri uradniki predlagali, da ga takoj premestijo v bolnišnico, vendar je Alfieri dejal, da poti ne bi preživel.

"Če bi opravili računalniško tomografijo, bi imeli natančnejšo diagnozo, vendar ne bi mogli storiti ničesar več," je še dejal.

Potem ko se je Frančišek 23. marca po 38-dnevnem bivanju v bolnišnici vrnil v Vatikan, so mu Alfieri in drugi zdravniki predpisali dvomesečni počitek. Frančišek je kljub temu nadaljeval delo, vendar je Alfieri dejal, da je poslušal nasvete in svojega telesa ni preveč obremenjeval.

Alfieri je papeža nazadnje videl v soboto popoldne, papež pa je bil vesel, da lahko nadaljuje delo. Frančišek je na veliki četrtek obiskal zapor v Rimu, Alfieri pa je dejal, da so bile zadnje besede, ki mu jih je izrekel, obžalovanje, da zaradi slabega počutja ob praznovanju velikega četrtka zapornikom ni mogel umiti nog.

Papežu se je poklonilo že skoraj 50.000 ljudi

Papežu Frančišku se je od srede poklonilo 48.600 vernikov, je sporočil Vatikan. Vrata bazilike so zanje ostala odprta skoraj vso noč, dolge vrste ljudi se mimo odprte krste in na Trgu svetega Petra vijejo tudi danes.

Prvotno naj bi se imeli verniki v sredo možnost papežu pokloniti od 11. ure, ko so ga prenesli iz Doma svete Marte, do polnoči, a so to obdobje podaljšali in vrata bazilike zaprli šele ob 5.30 zjutraj. Od polnoči do pol šeste ure zjutraj se je papežu poklonilo 13.000 ljudi. Po krajšem premoru so cerkev znova odprli ob 7. uri.

Med ljudmi, ki so se papežu poklonili v sredo, je bila tudi italijanska premierka Giorgia Meloni.

Njihovo gibanje upočasnjujejo strogi varnostni ukrepi. Glede na pričevanja več zbranih, ki jih navaja francoska tiskovna agencija AFP, je bilo do zdaj treba na vstop v baziliko čakati od tri do štiri ure.

Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA se je v četrtek zjutraj pred nadzorno točko ob vstopu na Trg svetega Petra nabrala približno kilometer dolga vrsta verujočih. Ti se naprej pomikajo na z ograjami omejenih območjih, pri urejanju okoliškega prometa pa sodelujejo policisti in prostovoljci.