Vrhovno sodišče v Madridu je sporočilo, da bodo sojenje začeli 12. februarja. Zaprti katalonski politik Raül Romeva je dejal, da sojenje vidijo kot priložnost, da naslovijo javnost in družbo v Kataloniji in Španiji ter na mednarodni ravni. Kot je dejal, je edina mogoča sodba oprostitev. Obsodba bi namreč vedno predstavljala zgodovinsko breme in bi negativno vplivala na prihodnost Španije.

"Izvesti referendum ni zločin. Zanikanje realnosti ne bo nikoli ničesar rešilo," je še dejal.

Devet od dvanajstih obdolžencev, nekdanjih političnih in civilnodružbenih voditeljev Katalonije, je že zapustilo zapore v Kataloniji, kjer so nekateri priprti že več kot eno leto.

Katalonska policija jih je v zaporu Brians 2 predala španski civilni gardi, ki jih je v avtobusu odpeljala proti zaporom v Madridu, kjer bodo med sojenjem. Avtobus je spremljalo več deset policijskih vozil in helikopter. Trije obdolženci se bodo branili s prostosti.

Na sojenju bodo med več sto pričami zaslišali tudi nekdanjega konservativnega španskega premierja Mariana Rajoya, ki je bil na položaju v času referenduma o katalonski neodvisnosti leta 2017.

Na sojenju, ki naj bi trajalo okoli tri mesece, bodo zaslišali še nekdanjo Rajoyevo namestnico Sorayo Saenz de Santamaría, nekdanjega katalonskega predsednika Arturja Masa in županjo Barcelone Ado Colau.

Pričali bodo tudi policisti in ljudje, ki so bili poškodovani v policijskem nasilju 1. oktobra 2017, ko je potekal referendum.

Opozorilo na "represijo španske države"

Pred odhodom iz Barcelone so se obdolženci po poročanju katalonske televizije TV3 srečali s katalonskim predsednikom Quimom Torro in več člani katalonske vlade. Podprlo jih je tudi več deset zagovornikov neodvisnosti, ki so se zbrali pred zaporom.

Nato se je na izredni seji sešla tudi katalonska vlada. "Sojenje bo za vedno spremenilo našo državo in odnos s kraljevino Španijo," je Torra povedal na novinarski konferenci po seji. "Izkoristiti moramo to priložnost, da opozorimo na represivna dejanja španske države," je še povedal.

Tožilstvo zahteva visoke kazni

Špansko tožilstvo za obdolžence zahteva zaporne kazni v višini od sedem do 25 let, najvišjo za nekdanjega podpredsednika vlade Oriola Junquerasa. Med drugim so obtoženi upora in zlorabe javnih sredstev.

Štirje od priprtih borcev za neodvisnost so decembra približno dva tedna tudi gladovno stavkali v znak protesta proti blokadi ustavnega sodišča glede njihove pritožbe na pripor.

Na zatožno klop sicer ne bo sedel nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont, ki se je pred pregonom zatekel v Belgijo. Španska sodišča namreč ne sodijo v odsotnosti.

Katalonskim voditeljem bodo sodili zaradi njihove vloge pri razpisu referenduma o katalonski neodvisnosti, ki je kljub prepovedi španskih sodišč potekal 1. oktobra 2017. Katalonski regionalni parlament je nato 27. oktobra istega leta potrdil resolucijo, ki predvideva ustanovitev neodvisne Katalonije.

Zaradi potrditve resolucije je španska vlada Kataloniji začasno odvzela avtonomijo in prevzela naloge ter pristojnosti katalonske regionalne vlade, ki jo je odstavila. Po prisegi nove katalonske vlade junija lani je Katalonija znova dobila avtonomijo.

Po enostranski razglasitvi neodvisnosti so se močno zaostrili odnosi med Barcelono in Madridom, ki so se nekoliko otoplili, ko je junija lani vodenje vlade v Barceloni prevzel Torra, v Madridu pa socialist Pedro Sánchez.

Oba voditelja sta se dvakrat tudi srečala, nazadnje decembra lani. Tudi med Sanchezom in Torro so sicer letele ostre besede, med drugim zato, ker je Torra Katalonce pozval, naj uberejo podobno pot v neodvisnost kot Slovenija.